Zoologija.

Žuželke . MreZokri.lei . 363
2. Ličinke so popolnim žuželkam enake ali vsaj jak o
podobne, bube jedó .
Kačji pastirji (Libellula), pod. 193, so ali plavi, ali zeleni, 203
ali pa rumeni ter švigajo okoli vodnih rastlin . Razen navadneg a
kačjega pastirja (L. vulgata) omenjamo še velikega kač-
Pod. 193 .
jega pastirja (Aeschna
grandis) , ki je '7
cm. dolg in sploh največi
tega rodu. Vsi kačji pastirji
so požrešni roparji ,
ki polové in ugonob é
mnogo žuželk ; to isto
delajo tudi ličinke, ki
blizu vode na listji sedeč
vrebajo na plen. Neka
posebnost pri teh živalcah
je njihova spodnja
ustna, ki je jak o
Kačji pastir. Libellula. Nar. velikost . dolga in spredaj z necimi
kleščicami oborožena.
To ustno prav spretno rabe pri lovu, a kedar mirujejo, zavihnejo
si jo prek lica, kakor kakovo masko .
Pri kobilicah ste prednji dve krili pergamenasti, zadnj i
pa vzdolž nabrani. Kobilice se ne preobrazujejo , temveč se samo
večkrat prelevé , in ličinke in bube razlikujejo se od dovršene zuželke
samo v tem, ka so manjše nemajo kril. S tem, da teró
pokrovko ob pokrovko ali pa ob stegno, cvrčé , ako sedé mirno ,
leteč pa glasno hreščé. Samice imajo bodalcu podoben sveder, s
kojim jajca v zemljo zabadajo. Med temi živalcami so znane pri
nas : zelena kobilica (Locusta viridissima), kobilica selica,
(Acridium migratorium) je 5 cm. dolga in se posamezna nahaj a
skoro po vsej Evropi, časih se pa od vzhoda sem priklati v
strašanskih množicah v južno Evropo in požre vse zelenje . Š k r ebetaljk
a (A. coerulescens) je manjša od prejšnje, ima rudeča
ali plava zadnja krila in se pogostoma nahaja po solnč -
Pod. 194. vatih travnikih. C vrčki
ali murni (Gryllus)
prebivajo po luknjah,
bodi si na polji ,
ali pa tudi po hišah ,
kjer so časih prav
nadležni zarad glasnega
in neprestanga
cvrčanja, katero izva -
Podjed ali bramor, Gryllotalpa. Nar . velikost . jajo teroč krilo o krilo.
Podjed ali b r a m o r (Gryllotalpa) , pod . 194 , ima sprednje nog e
lopataste, spretne za kopanje . Ta grda Žival je po njivah in vdih