Zoologija.

222
Zoologija .
v svojem Čutstvu. Nagon imenujemo to èutstvo pri živali, ki živ i
zmerom natori primerno .
Človek ima sicer svobodo, to mero prestopiti, ali to svobod o
mora razum voditi in brzdati .
Zato priporočamo zmernost kakor edino zlato vodilo za vzdržanje
telesnega zdravja, še posebno toplo jo pa priporočamo mladosti,
pri kateri se telo še razvija. Preziranje te lepe kreposti maščuje
se pri vsacem več ali manj . Telo zrelega moža more z manjš o
škodo prenašati nepravilnosti, in nij skoro verjetno kacega napor a
in kacega vspeha je človek zmožen, ako ga v tem podpira notranja
duševna moč. V tem mu nobeden drug stvor nij vrsten .
Ni. Razdelitev in opis uva l
102 Dosle nas je zanimalo najpopolniše uravnano telo , namreč
človeško. Opisovaje živali moramo neprestano njihovo telo primerjati
človeškemu , a pri razdelitvi jih ločimo v veča manjš a
krdela. Živali enega krdela strinjajo se v tem, da njim ali manjkajo
isti organi, ali pa — če jih imajo, da so enako razviti. Ne -
popolne živali same ob sebi nij , kajti osnova in notranja uravnava
vsake živali je zmerom primerna njenemu namenu in njenim
potrebam. Da je pa gledé teh velika različnost, poduči nas vž e
površni pogled na vesoljno Živalstvo .
bival je v naših ()Uh tem popolniša , čim različniši so njen i
organi, in ob enem kolikor mogoče dovršeni . Razločevati živali
je časih jako težavno zarad tega , ker se večkrat njihovi organ i
v zunanji obliki znatno ločijo od dotičnih človeških organov .
Tako na pr. so organi dihanja pri žuželkah zgol zračne cevke , ki
vso žival preprezajo, a človeškim plučam nijso v ničem podobne ,
nego v opravilu .
Baš zategadelj, ker je težavno živalske organe zmerom pra v
tolmačiti, tudi vidimo, da prirodopisci dostikrat nijso složni, kater o
mesto se ima kaki živali odkazati. Tako na pr. so nekateri imel i
polže in školjke za popolniše Živali nego Žuželke, drugi .zopet s o
bili protivn ega mnenja . V glavnem so vendar še precej edini, z a
nas pa je važniše opisati znake posameznih redov živalstva, neg o
primerjati različna mnenja gledé .mesta, katero jim pripada .
103 Vse one Živali, ki se popolnoma strinjajo v vseh bitni h
znakih, ki tudi prehajajo na njihove potomke ter se na njih nespremenjeno
vzdržé, vse te živali spadajo skupaj v isto vrsto (species) .
Prigodi se pa vendar, da se nekatere živali iste vrste v stanoviti h
lastnostih , ki pa niso bitne , kakor je na pr . velikost in barva ,
med sebo razlikujejo. Imenujemo jih z v r ste , različke al i
pa s m e. Zivali različnih vrst, ki, se pa v bitnih znakih ujemajo,