Zoologija.

Hranita. 22 1
Pri vsacem gibanji obrabi se nekoliko dotièna mišica, ker se 9 9
vsled gibanja nekako kemično presnuje . Ta izguba mora se teles u
zopet povrniti, sicer izgubi zmožnost ponavljati isto gibanje . Zato
nobeno delo ne more neprestano trajati, kajti bi telo kmalu spravilo
na nič. Vsaka Žival se vsled stanovite porabe snovi utrudi ,
ter potem nekoliko časa počivajo vsi organi prostovoljnega gibanja .
Ta počitek imenujemo sen ali spanje . 'Al«, se na dan povprek
giblje 16 ur, a 8 počiva v snu . V tem se njegove mišice zopet
opomorejo in pridobé toliko nove vlaknine , da zadostuje za nastopajočo
dobo gibanja .
Iz tega bode vsacemu jasno, da taki ljudje , ki težko delaj o
ali sploh telesno trpé , potrebujejo sosebno mnogo tacih jedil, k i
delajo mišice. To so : kruh, meso, sočivje, sir in enaka druga. Po
tem takem služijo naša jedila trojnim namenom, iz njih se namre č
dela snov, razvija se toplota in naposled proizvaja se moč .
Razen potrebne hrane navajeni smo zauživati tudi stanovite 10 0
snovi, slaščice imenovane, ki celó v majhni meri uzete venda r
znatno vpljivajo na naše telo . Semkaj spadajo opojne pijač e
in tudi druge, na pr. kava in čaj . Iz kemične sestave teh pija č
ne dá se kaka posebna razmera do stanovitih organov dokazati ,
niti se more iz nje gledé njihovega delovanja kaj sklepati . Do neke
stanovite mere uživane delujejo te pijače dobrodejno, človeka tudi
že neki nagon na nje upotuje , zato je njihova splošna raba na -
ravna in opravičena . Pripisuje se jim neko samolastno delovanj e
na Živčni sistem , vsled kojega se kemična presnova v telesu za -
kasni. Torej se ž njimi poveča delavnost in ob enem se prihrani
nekoliko živeža .
Se manj si vemo razjasniti, kako delujejo na naše telo razno -
vrstne dišave, katere radi dodajemo jedilom. Ravno tako nam
je še neznano, kako delujejo o tr o v i (strupovi) , kužni n e z dr
avila, le to vemo, da imajo dostikrat tudi v najmanjši milo -
ti grozne nasledke. Njihov vpliv so časih primerjali onim snovérn,
ki zgol s svojo navzočnostjo izbujajo vrvež ali druge kemične
razkrojitve .
V teku opisanih životnih prikazni nastanejo večkrat nepravilnosti,
in sicer iz vzrokov nam navadno neznanih, a nasledki tacih ne -
pravilnosti so b o l e z n i. Treba je pa imeti na umu, da z boleznijo n e
nastopijo nikakoršne nove in posebne moči v telesu. Samo opravila
posameznih organov so gledé časa in mere spremenjena, njihov i
proizvodi se namreč izločujejo o nepravem času, ali pa v nepravi ,
bodi si preveliki ali premajhni meri, in s tem nastanejo bolehnosti,
Čim se povrne navadno stanje, je bolezen ozdravljena .
Tukaj nij mesto, in bilo bi tudi nemogoče opisovati vse bolezni,
iz česa izvirajo, kako se prikazujejo in kako se odvračajo .
Ali kakor smo se prepričali, da je v gospodarstvu človeškega organizma
eno vezano na drugo , da eno druzemu drži ravnotežje ,
bode gotovo tudi vsak razumen človek previdel , da ne sine prestopiti
od natore same prepisane mere . To mero ima človek vz'e