Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
174<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
rastki in pa z mnogimi luknjicami, preotljena sit k a K \ pretrdi<br />
spodnji strani senca zaprte so male slušne koščice .<br />
V oblič j i je štirnajst koščic in sicer 6 parnih in dve posamezni.<br />
Parne lične kosti so : nosne k o s t i. N, g o r rt j e Čel j u s t -<br />
niceM, solzniceL, IiČniceZ, nebnice in nosne školjke .<br />
Posamezni ste : ralo in spodnja čeljustnica Md.<br />
21<br />
Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih so najznamenitiše<br />
: možganska, očesna, nosna in ustna otlina .<br />
Ako opazujemo postopni razvoj in potem še primerjamo človeško<br />
glavo z živalskimi glavami, preverimo se, da kosti v glav i<br />
nijso druzega, nego nastavljena in premenjena vretenca .<br />
Gornja in spodnja čeljust ste največi kosti v lici in<br />
zaslužite vse zarad zob, ki so v njih vsajeni, veh pozornost .<br />
Gornja čeljust je zložena iz dveh kosti:, desne in leve Čeljustnice,<br />
ki ste si v ostalem popolnoma enaki ter ste v sredi zraščeni.<br />
Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je podkovi podobna.<br />
Ta kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je sam o<br />
vklenjena v sklepne jamice pod senci . Pri pticah, amfibijah in riba h<br />
obstojé čeljusti iz več kosov, ki so pa tako rekoč le drug na druzega<br />
prilepljeni. Pri žuželkah so ti kosovi popolnoma ločeni ter s e<br />
sklepajo kakor klešče .<br />
22 Čeljusti imajo vdolbene jame, v katerih so zabiti zobje . Člove k<br />
ima 32 zob, v vsaki čeljusti 16, namreč spredaj štiri ostre dletast e<br />
Pod. 10. Pod. 11. Pod. 12 . s e k avee , pod . ,10 ; zate m<br />
na vsaki strani po en špi -<br />
Časti očnjak, pod . II ;<br />
Sekanec . Očnjak .<br />
Kolli ak .<br />
naposled navzad na vsak i<br />
strani pet široeih, grbavih<br />
ko čnjako v, pod . 12. Prva<br />
dva kočnjaka se imenujeta<br />
neprava ali vrzeljaka ,<br />
ker se pri mnogih 'Živalih<br />
mesto njih nahaja vrzel .<br />
Gornji del zoba a, ki gled a<br />
iz dlesen, imenuje se venec,<br />
spodnji b pa korenina . Prednji zobje imajo enotero, zadnj i<br />
dvojno, trojno in celo Četverno korenino, Med vencem in korenin o<br />
je zobov v r a t. Zobje so iz z o b o v i rt e , to je tvarina trša od druzi h<br />
kosti ter ima tudi manj hrustančeve tkanine nego kosti, zlasti<br />
trda je vnanja prevlaka, sklenina ali emalj zvara, katera im a<br />
komaj 1/23 hrustanèeve tkanine . Nasproti temu je pa zobova ko -<br />
renina prevlečena s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine m<br />
se cement imenuje .<br />
'Vsak zob ima na konci korenine rupico, skozi katero pre-<br />
' I iena krvna žilica in en živec v zob , žilica hrani zob, Žive c<br />
MU pd daje čutnost . Oba, živec in žilica končata v zobni otli n<br />
Zobje se razmerno pozno razvijajo , nekateri stoprv v zreliši<br />
dobi. Sekayci, očnjaki in vrzeljaki izpadajo v G . do 10. leta, a na