Zoologija.

Hranila . Prebava. 20 1
so temne rjavo ruclečkaste barve. Vso to kri privaja v jetra posebno
ena žila , vratnica (vena portae) imenovana , ki zbira
temnorudeèo kri iz vsega drobovja ter jo vodi v jetra , kjer se i z
nje pripravlja žolč . Znamenito je pa vsikako , da je v žolči tud i
1 do 2 odstotka slador a . Nekatere živali, na pr . konj, jelen, s o
brez žolčnega mehurja, (la-si ravno jim žolči ne manjka .
Ko se je v dvajstniku prebavljeni hrani primešala Žolč, ob- 64
stoji griz iz trdih in tekočih snovi . Trde snovi se v telo ne morej o
sprejeti, niso tedaj za nobeno rabo in se zato pozneje iz teles a
iztrebijo. V tekočini so pa, iz jedil vse one snovi izločene in razproščene,
ki so za vzdržavanje telesa potrebne in sposobne . Zat o
se ta tekočina tudi imenuje hraneči ali mlečni sok, tudi mezg a
(chylus) . Ta sok je brezbarven ter ima — ne gledé na barvo -
--največ() srodnost s krvjo , zato govorimo o njegovi sestavi poznej e
v poglavji o krvi obširniše .
Griz prestopa iz dvanajstnika polagoma v tenko črevo, 65
ki je ozko, dolgo in jako zmotano, zato trnje precej dolgo, predn o
ga griz prepotuje. Prvi kos tega črevesa imenuje se lačno črev o
(jejunum), naslednji pa sukano črevo (ileum). Črevo nij mirn o
temveč se vedno krivi in zvija kakor črv in s tem zvijanjem po -
tiska se griz naprej ; to čudovito, črevom lastno gibanje imenuje
se č r v o v i t o ali peristaltično gibanje. Prebava nadaljuje se p a
tudi še v tem delu črevesa, ker tudi črevesna sluznica poceja tak o
imenovani črevesni sok, ki je podoben želodečnemu soku, posebno
velja kakor raztopilo za beljakovine.
Ob enem, kakor začne želodec prevbavljati , vsrkavajo se
tudi vže razproščene snovi . To vsrkavanje osnovano je v bistrosti
na zakonih vpojnosti ali endosmoze (glej v fiziki § . 31 in v botaniki
§. 89). Dve tekočini različne gostosti namreč , kateri st e
ločeni po tenki, ali za nji predorni kožici, prizadevati se svoj e
gostosti izenačiti, to je , med sebe napraviti ravnotežje, Po tem
takem se povsod , kjer pridejo krvne žilice v dotiko s hranečim
sokom, lehko zgodi, da nekoliko tega soka prestopi v kri . To biva
vže lehko v želodci , toda največ se ga izsrka iz griza na pot u
skozi tenko črevo . Črevesna notranja plat je namreč posuta z neizrečeno
mnogimi gobastimi tvarinami, tako imenovanimi čr e v e snimi
resami ali kosmiči, v kojih se razprostirajo najtanjš e
vejice srkajočih Žilic. Te s r k alie e, tudi mlečnice imenovane ,
torej sesajo hraneči ali ml ec n i sok iz črevesa , se potem zbirajo
v veče veje in vodijo ta sok v prsi, kjer se vse veje zedinij o
v eno glavno deblo , katero potem prehaja v krvne žile ter se v
njih mlečni sok pomeša s krvjo . Čim dalje tedaj pride griz p o
črevih, tem več hranečega soka izgublja, in ko dospe v široko
črevo, zvano črn a r (colon) pod . 35, odvzeto mu je skoro vse, kar
je bilo za rabo. Griz je po tem takem zmerom gošči in trši te r
se naposled kakor blato ali lajno iztrebi iz telesa .
Jedila se pa na potu skozi želodec in čreva ne prebavljaj o
vsa enako hitro , temveč je glede tega med njimi velika razlika .