Zoologija.

184
Zoologija.
MoŽgansko delavnost moti sosebno vsak na nje delajoči tla k
(pritisk) . To se zgodi lehko po vsacem močnem vnanjem pretresu ,
na pr. po udarci , sune, vsled katerega nastopi mrtoudnost in nezavednost,
kar pa spet preide brez škodljivih nasledkov, ako možgani
znotraj niso, ali pa le neznatno poškodovani . Tako na pr. je
znano, da gluinci v Indiji in Egiptu znado strupene kače tako na
tilniku stisniti, da za nekaj časa, popolnoma odrvenó . Tudi nov o
rojenemu detetu ne škodi, ako mu se glava, ki je še mehka, stisne .
Amerikanski Inclijani svojim otrokom glave umetno stiskajo, vsled
česa dobijo taki otroci posebno čudne glave, kar pa pri njih velj a
za lepoto .
Najnevarniši je pa notranji tlak na možgane , ki nastane p o
kaki tekočini. To se zgodi , ako vsled kacega udarca poči kak a
krvna žila, ter se potem kri razlije po možganih . Toda tudi iz
notranjih vzrokov lehko hipoma kri preveč pritisne v glavo, vsle d
česa nastane omotica in druge nevarniše bolezni ali celó smrt .
Govori se potem o tacem človeku, da ga je v možganih mrtvoúd
zadel, ali pa da mu je na možgane kaplja pala . Prigodi se časih
tudi, da se vodene tekočine razlij() po možganih , kar ima ravn o
take nasledke. Naval krvi proti možganom se utolaži , ako se š e
za časa pušča kri, to je, ako se odprè žila ter se nekoliko krvi
odtoči. Razen tega delujejo na možgane tudi nekatere užite tvarine,
in sicer delujejo neke vzbudno, ali ta vzbujenost se lehk o
prevrže v razdraženost, vsled katere nastopi mrtvoúdnost , drug e
pa naravnost slabé do popolne nemoči. Vzbudno deluje čaj, kava ,
vinski cvet (alkohol), opilim, strihnin, in sploh vsi narkotični strupi ,
v drugo vrsto pa spada višnjav strup . Omotica, vrtoglavost, besnost ,
nemoč, nezavest , otrpnenost in naposled smrt so razne stopinje ,
ki lehko nastanejo po zaužitih teh strupovih .
Čudovito pa delujejo vsopljene é tr o ve ,/in kl or o fo rm ov c
pare na živce. (Glej v kemiji §. 168., 172.) Clovek kmalu izgubi
zavest in tudi občutnost na toliko, da ne čuti tudi najhujših vrazov,
ki se godé na njegovem truplu. Zato služi eter in klorofor m
pri kirurgiénih operacijah , toda treba je pri tem znati prav o
mero, odveč vsopljeni kloroform človeka umori .
38 Tesna zveza med našim dušnim in Živčnim življenjem razodeva
se tudi v vplivu , ki ga imajo zgolj dušni vtisi na živčni
sistem, Presiljeno dušno delo vzrokuje inlitavost ali glavobol, siln o
in nepričakovano veselje ali strah deluje na možgane in njihov o
delavnost ravno tako , kakor udarec na glavo . Nezavest, topost ,
blaznost in časih celó nagla smrt so mogoči nasledki silnih dušnih
pretresov,
Po tem takem se sama po sebi narine misel, čim popolniši
so možgani pri človeku razviti , tem popolniša mora biti tudi njegova
duševna delavnost , in razločki , ki jih najdemo primerjavš i
več možganov gledé njihove velikosti, zavojev, grb in brazd , vjemajo
se z različnostimi duševnih sposobnosti onih ljudi , čegave r
so bili ti možgani . Sploh je ta izrek resničen in veljaven , in po