Zoologija.

. Organi in njihova, opravila . 167
ozira se v celem živalstvu razmere neizrečeno menjajo , in sam o
pri popolniših živalih spominjajo na razmere človeškega telesa .
Niže živali so pa večidel po druzem, od tega povsem različnem
črteži osnovane, tako na pr . naraste število udov pri nekaterih ne -
izmerno, druge zopet so brez vseh udov . Sploh razlikujemo v živalstvu
tri glavne črteže, namreč somerni (simetrični) , p r a v i l n i
in nepravilni . Somerna živalska oblika se dá z enim edinim
rezom razpoloviti v dva popolnoma enaka in primerna dela ; pri
pravilni živalski obliki je več tacih rezov mogočih, nepraviln a
oblika se pa sploh z nobenim rezom ne dá na enaki polovici raz -
deliti. Za primer prvega èrteŽa veljá vsak sesavec, za primer drlizeo'a
morska zvezda, za primer tretjega kaka močelka .
Na truplu se imenuje gornji del p r s i, spodnji trebuh . Raz -
paramo li truplo, vidimo v njem otlino, ki je pa s stanovitim i
organi tako napolnjena, da, nij nikjer nikakoršne praznine . Vse t e
organe sploh zovemo d r o b .
Močna koža, prepona ali braniea (diaphragma) imenovana ,
deli telesno otlino v prsno in trebušno o t l i n o. V prsni otlin i
se nahajajo pluèa, sapnik in srce z glavnimi žilami, v prostorniši
trebušnji otlini pa leži Želodec s črevi, jetra , slez en a
ali vranica, obisti in mehur .
Razredba organov .
Organi se razlikujejo po svojih opravilih in po teh jih razvrščamo
v več glavnih skupin . V prvo skupino spadajo vsi oni
organi, po katerih telo občuje z vnanjim svetom, pravimo jim zat o
občevalni organi . To se godi po dveh potih , namreč ali p o
vnanjem gibanji telesnih delov , po katerem lehko' delujemo n a
stvari v naši okolici, ali pa od vnanjega sveta dobivamo razn e
vtise ter jih po naših čutilih zaznavamo . Po tem takem razlikujem o
občevalne organe v gibala (organi za gibanje) in čutila (organi
za čut) .
Druga skupina organov služi za vzdržavanje telesa spreminjajo č
užito hrano, to so hranila (organi hranitve) .
Več organov ene ali druge vrste, ki delajo vsi v isti namen ,
ki torej stojé med seboj v potrebni vzajemnosti , imenujemo s estavo
ali sistem . V teni zmislu govorimo o sestavi kosti , o
sestavah prebavlj enj a, krvnega obtoka itd .
L Gibala .
Ti organi imajo namen gibati s posameznhni deli telesa . Semkaj
spadajo : l . Ko sti, mišice, 3. živci. Ti organi nikda r
ne delajo sami, temveč zmerom v medsobni zvezi in vzajemnosti .
Te trojne organe skupaj tudi hnemljemo animalni sistem, ker
je lasten samo živalim, rastlinam pa popolnoma manjka .
9
10