Zoologija.

Plazavci. Kače . 323
Veliki oddelek široustih kač delimo v dve skupini, in sicer
v nestrupene in strupene .
K nesti mpenisu (Innoxua) spadajo udavi (Boa), jako močne 16 1
kače, ki se ovijejo okoli svojega plena in tako celó veèe žival i
z o'nečijo. Narastejo dvajset do trideset črevljev v dolgost . V Braziliji
in Gvijani Živi navadni udav ali velikanska kača (Boa
constrictor) in pa povodni udav ali anakonda (Eunectesmarinus).
Po menažerijah pa bolj pogostoma videvamo pisaneg a
k r a v o s es a iz vzhodne Indije (Phyton tigris) , ki ima na tilnik u
Y podobni obris. Koža teh kač je jako lepo pisana, zlasti živahn e
so barve po lovljenji. Vse te kače se enako vedó, živé ali na suhem,
na drevji, ali pa v vodi ter žri manjše in tudi srednje veli -
kosti živali, okoli katerih se ovijo in jih tako zadavijo, potem jih
počasi cele pogoltnejo. Požrši kakov veči obrok, posté se pote m
lehko dolgo časa . Mehko jih je ukrotiti, a Indi,jani jedo njihovo meso .
Neškodljivi so pri nas navadni goži (Columbrini), med koj e
spada znana belouška (TropMonotus natrix), pod . 147, štiri črevlj e
dolga, plavkasto siva, po trebuhu črno in belo lisasta kača, ki im a
na tilniku dve belo rumenkasti lisi . Hrani se večidel žabami . Nadalje
nahajajo se pri nas še : k o b r a n k a (Trop. tessellatus) ,
smukulja ali rjava kača (Coronella laevis), belica ali go ž
(Callopeltis Aesculapii) in črnica (Zamertis viridiflavus, var, carbonarius)
. Nadalje navajamo eno najkrasnejših kač iz južne Amerike ,
a to je zeleni drvolaz (Dryophis) .
Med strupenimi (Venenosa) omenjamo najpred morske kače 16 2
ali veslariee (Pelainis in Hydropis) iz indijskega oceana, ki
Po d. 148 . imajo stisnen plošn.at rep za veslanje. Zatem je kakor
cinober rudeča, črno, zeleno in belo pasasta k or
a l ni c a (Elaps corallinus) iz Brazilije. Ena najnevarniših
kač je klobučarka ali naočarka (Naja
tripudians), ki je pri praznovernih Indih, nekaj v malikovalstvu,
nekaj v rokah sleparskih glumcev sosebn o
imenitna. Razdražena se vzdigne od tal in razširi
vratna rebra tik glave, da je napihnen vrat podobe n
krožcu ali klobuku . Drugo ime dobila je odtod, ker
ima na tilniku neke rjavkaste maroge, ki so v obris u
naočnikom podobne . Dolga je blizu pet črevljev. Glumec
stori kačo neškodljivo s tem, da jej iztrga strupena
zoba ali pa jej dá večkrat ugrizniti v kos sukna ,
da si kača s tem izprazni strupene Žleze . E g i pt o vsk
a š č i t a r k a (Naja Haje), katero Arabi imenujej o
nešer, je dva do šest črevljev dolga. To je vže v
starem veku imenitna a spis, katero pogostoma nahajamo
na egipetskih spominkih kakor podobo vzvišenosti.
Pod. 148. Tudi njo glumci lové in tomljaj o
ter jo znado tako za tilnik pritisniti, da odrveni in se
Podoba egipt.
strdi kakor palica . Kraljica Kleopatra, Želeča smrti ,
ščitarke, dala se je od te kače vjesti .
21 *