Zoologija.

Sesavci . Glodavci .
nas veverico tako ondi tudi poletušo imajo za zabavo po hišah ,
ker se tako udomači, da se dá človeku v žepu prenašati .
Polh (Myxus glis) dolg šest palcev in pa podlesek (Mus
avellanarius), pod. 80, tri palce dolg, imata oba košat rep in zim o
P od
. 80 .
prespita. Polhov j e
dosti po naših buko -
vih gozdih. Lové jih ,
in sicer po noči, zarad
okusnega mesa ,
katero so vže star i
Rimljani čislali kako r
dober oblizek. Kožica
n.ij sicer mnogo vred -
na, vendar se porabi .
Podlesek je jako brhka
Hvalca , rekel bi
prav majhna veverica ,
in se tudi ravno tak o
udomači in privadi Go--
Podlesek ; Mus avellanm.ius. Nar. vel. 8 + 7 Cm . veku. Rjav je , spodaj
malo svitlejši , in repek je tako dolg kakor truplo. Nahaja s e
po srednji in južni Evropi po gozdih in leščevji, toda nikjer po -
gostoma. Najrajši jé lešnike in bukvico (Lir). Za zimo si naprav i
v zatišji kje okroglasto gnezdo, spleteno iz trave , mahú in listja ,
v njem prespi vso zimo tja do aprila .
Svizec (Arctomys marmota), pod . 81 razlikuje se znatno o d
Pod . 81 .
ravnokar opisanih Žival i
ne samo po postavi, tem
več tudi v vedenji . Velikosti
je zajčeve , tod a
trupla je neukretnega ,
zatrepanega, glave široke
in plošnate, kratkih nog
in kratkega repa. Dlak a
je rumenkasto siva in nagiblje
na rjavkasto, okoli
gobca je bel. Svizec prebiva
po najviših planinah ,
na prisojnih rebrih v Al -
pah in Pirenejah bliz u
večnega snega. Hrani
se s koreninami in pla -
ninskimi zelmi, s katerimi
tudi skrbno nastelje globoke
jame pod zemljo ,
kjer zvit prespi šest al i
svizec ; Aretomys marmota . Nar. vel .
še več mesecev dolg o
30 + 15 cm, zimo, ne da bi kaj jedel ,
Zoologija .
17