Zoologija.

Sesavei . Zveri . 24 7
stopram pozneje pripeljal . Opasen je pes zarad neke, samo njem u
lastne bolezni, namreč stekline ali besnosti. Človek oklan od bes -
nega psa večidel tudi dobi to bolezen, trpi strašanske bolečine i n
navadno tudi umre. Dosle še nemarno zanesljivega, loka proti tej
bolezni .
Požrešni volk (C. lupus), pod . 68 je najškodljiviša evropsk a
zver, ki se še pogostoma nahaja v vzhodni in severovzhodni Evropi ,
od koder tudi k nam večkrat prihaja v goste. Dolg je blizu štiri
črevlje in poltretji črevelj visok , rep mu zmerom visi do pete .
Dlake je rumenkasto sive tu in tam nekoliko črne namešane, p o
trebuhu zamazano belkast ; na prednjih nogah zgoraj ima črno
prečno marogo in tudi ušesa so črno obrobljena . Ne laja kakor pes ,
temveč zavija (tuli) . Akoravno je močan in ima strahovito zobovje ,
je vendar bojazljiv in dogodilo se je vže, da so ga otroci s krikom
in palicami v beg zapodili . Ves drugačen je pa volk, kedar lakota
pritiska, takrat se zbira v trope, dirjasti za Živalimi in ljudmi ter
jih togotno napada in davi . Ne mine leto, da se ne bi éulo o kakih
nesrečah po volkih. Volčja koža nij baš veliko prida.
Š a k al j (C. aureus), pod. 69, je rumenkasto rudeče , sivo in
črno namešane dlake, dolg je poltretji, visok pa dva &ovija. Nahaja
se, akoravno redko, vže po nekaterih dalmatinskih otocih in
Pod. 69.
Canis aureus . Nar . vel. 70 C . -F- 30 Cm .
na Grškem, prav pogostoma pa v Aziji in severni Afriki . Pre d
šakaljem nij nikdo v strahu , če tudi je jako požrešen, da cel ó
mrhovino žré in zategadelj zasleduje karavane . — Po stepah n a
Misuriji in v Kaliforniji se klatijo veliki tropi šakalju podobni h
psov, ki se imenujejo l aj a č i (C . ltttrans).