Zoologija.

2'24
225
378
Zoologija .
š i roka trakulja (Botriocephaltis latus) je 5 do 8 metro v
dolga in sestavljena iz širocih členov. Nahaja se pri vzhodni h
Evropcih. Njena ikra nij znana.
Sesači (Trematoda) so jezičastega trupla in brez kolobarcev .
Preobrazujejo se blizu enako kakor trakulje in tudi menjavaj o
gostnike. Razvijajo se iz jajec, položenih v vodo . Mladiči izvolij o
si za prvega gostnika navadno kacega polža, v njem se preobrazij o
v živalco podobno žabjemu paglavcu, v tako imenovane cer karij e
(Cercarien), ki potem ostavijo prvega gostnika ter si poiščejo druzega,
v katerem se zapró v tok. Stopram potem, ako tega druzega
gostnika pojé kak vretenčar , razvije se v njem ličinka v popoln o
prvotno, svoji materi podobno žival. Nekatere cerkarije zapiraj o
se tudi na rastlinah in prehajajo s temi vred v vretenčarje . P o
tem potu prihaja v ovco metij a j (Distomurn hepaticum), ki j e
25 cm. dolg in ima 2 sesalca. Živi v ovčjih jetrih , časih pa tudi
v človeških, in je vzrok, da jetra začnó gnjiti . Po vseh vodotocih
živi kakor mleko beli plosk (Planar,.a lactea). Ob angleških
morskih bregovih nahaja se v blatu, zvit kakor klobčič živi moto z
(Nemertes Borlasii) . Debel je kakor gosje pero, dolg 1 do 1:5 metra .
C. Trebušnjaki ; Gastrozoa .
Živali tega tretjega velikega razdelka, kakor one prejšnjega ,
nemajo okostnice . V zunanji postavi oddaljujejo se od viših rivali
na toliko , da je dostikrat jako težavno posamezne njihove dele
prav spoznati in tolmačiti . Odpri samo eno naših navadnih školj k
in ogleda] si med lupinami ležečo žival , in preveril se bodeš, d a
je resnica, kar srno ravnokar rekli. Tu vidiš neko mehko tvarino ,
brez glave, brez čutil in brez udov, in stopram ako jo anatomičn o
preiščeš, bode ti jasno , da ima ta žival jako dobro razvita prebavila
(prebavne organe). Kakor s školjko , godi se nam skoro z
večino teh Živali, samo ka je njihova notranja uredba še nepopolnih,.
Te živali so več ali manj podobne kožnati vrečici, kater a
nema glave niti čutil, niti členovitih udov, pač pa je zmožna prebavljati,
zato jih prav spretno imenujemo t r e b rt š n j a k e . Telesn a
oblika je pri nekaterih somerna, kajti jih je moči z enim rezo m
razdeliti v dve popolnoma enaki polovici ; drugi so pravilni, kako r
na pr. morske zvezde, a množina jih je zevsein nepravilne oblike .
Pomnožavajo se z jajci, ali s popki , ali pa po delitvi , in zrave n
se mnogovrstno in čudovito spreminjajo in preobrazujejo .
Trebušnjaki prebivajo skoro vsi v vodi, največ v morji, in
jedó večidel Živalsko hrano . Razpadajo v štiri rede : namreč m ekužce,
zvezdarje, polipe in praživali .