Zoologija.

lenarji. Kdarjl . B7 1
v vodi , a mnoge med njimi zajedajo ribe , druge zopet prebivaj o
rade na vlažnih in temnih mestih . Semkaj spadajo : Povodn a
bolha ( Gamarus) je navadna v sladkih vodah , morska bolh a
(Talitrus) pa na vseh morskih bregovih. Obe ste dolgi blizu 10 mm.
in skačeta- kakor bolhe . Kitova uš (Cyamus) ima ostre kremplje
in jih zadere kitu v kožo . Vsi ti dosle imenovani imajo različn e
noge , pri sledečih so pa vse noge enake . Mokrica (Asellus
aquaticus), 12 min . dolga, navadna po stoječih vodah. N a v a d n i
p r asi č e k (Oniscus murarius) prebiva na vlažnih krajih pod kamenjem
in lesom. K otu r a š, (Armadillo) zvije se lehko v krogljico .
Tretji razred : i iiojaki ; A spidostraea .
Te Živali imajo mnogobrojne noge ; prsi in zadnje noge niso 21 4
členovite, temveč mehke in pokrite hrbtnim ščitom ali dvoklopn o
lupino. Dobršno velik je samo moluški ostvar (Limulus moluccanus),
ki je skoro 50 cm. dolg in ima 12 cm. dolgo repno ostvo ,
katero divjaki rabijo za strelice (pušice). Drugi so majhni, navadn o
samo nekoliko milimetrov dolgi in prebivajo časih v velikih množicah
po sladkih in slanih vodah , kakor na pr. : škrgono že é
(Branchipus) , d v o k l o p n i k (Cypris ), s am o ok (Cyclops) . V ta
razred bi se morali tudi vvrstiti tako imenovani trilobiti, k i
se pogostoma nahajajo okamenjeni . (Glej v mineralogiji § . 150 .) .
Četrti razred : Zajedavci ; S yphonostomata .
Glava pri njih nij razločna , usta so spremenjena v sesalce. 215
Vsi so majhni , Živé v vodi in sicer na ribah , katerim so velik a
preglavica. Imenujemo jih ribje -uš i. Omenjamo : krapovo u š
(Argulus), j e s e t r o v a u š (Dichelestium) ; tunino u š (Penella) .
Peti razred : koljkove'i ; Testacostraca.
V tem razredu nahajamo samo morske Živali, ki nemajo nit i
glave, niti oči, niti tipalnic. Njihovo telo je zaprto v apneno lupino ,
kakor na pr. školjka, ter se ne more prosto gibati , zato se Žival
pritrdi za druge stvari v morji . Nog je šest parov , dolge so i n
vitičaste , zato so te Živali poprej imenovali vitičnjake (Cirripedia)
ter so jih prištevali školjkam . Čudovita je pri njih preobrazba,
kajti njihovi mladiči , podobni so s a m o oku, imajo en o
oko, tipalnice in plavutaste noge, plavajo prosti okoli in stopra m
pozneje obsedé. Pri teh, in tudi pri nekaterih drugih živalih, opazuje
se čudoviti slučaj , da je dovršena Žival manj popolna , neg o
v mladostnih oblikah, Tako preobrazbo imenujemo D. a z a d u j o o .
Nahajajo se prilepljeni na skalah, kolih, ladijah, školjkah, rakovica h
in halugah. Najbolj znani so : Račji kiju D. ali lopar (Anatifera )
2 .5 cin . dolg ter ima ravno tako dolg mesnat recelj, s katerim s e
prileQ„i na kako podlogo . Morski zvon& (Balanus), tudi m o r s k i
tulipan zvan, nastani se pogosto na kitu .
2,1*
21 6