Zoologija.

312
Zoologija .
se odpravi proti jugu in gre meseca marca ali aprila zopet nazaj .
Sljuka velja za najplemenitišo letečo divjačino in lovci hudo pri -
tiskajo za njo. Po dnevi se skriva ter leta samo ob zora mrak u
in tačas jo hodijo lovci čakat. Sljuka ne leti hitro, tudi ne visoko ,
temveč prav nizko nad grmovjem in lesovjern in nikdar daleč ,
kmalu zopet sede na tla. Lovec mora torej jako paziti in zmero m
biti pripravljen na strel. Za čudo imajo ljudje tudi to, kar ima
ptič v želodci in v črevih, za neko posebno slaščico. To se namreč
namaže na krtih in potem opeče. To je tako imenovani kljunačev
drek, namreč na pol prebavljena hrana in poleg tega
neki tudi mnogo glist, katerih so kljunači navadno polni . Manjša
je kozica (Se. media) , in znamenit je naposled še na morskih
bregovih živeči s v a d l j i v e c ali togotnik (Tringa pugnax), čegar
samci se med sebo hudo bojujejo .
Kokoške (Rallidae) so ptice kratkega kljuna in živé zmero m
pri vodi in na vodi, plavajo ravno tako dobro kakor se tudi potapljajo,
in s temi lastnostmi približavajo se pravim plavcem . Kokoškam
se prišteva moko Ž (Rallus aquaticus ), kosec ali h a r i š
(Rallus crex) in zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) ,
pod. 138., ki je malo manjša od domače kokoši, po hrbtu je temn o
Pod. 138 .
Tukalica Gallinula chloropus . Dolga 30 eni .
zelenkasto rjava, spodaj pa zamoklo pepelasta, na čela ima jasn o
rudeéo liso ; noge so rumenkasto zelene, nad kolenom imajo p a
rudeèo podvezo . Prebiva ob vodah, s trstovjem zaraščenih, plav a
in potaplja se dobro, hrani se pa z vodnimi Žuželkami in črviči . Košari
podobno gnjezdo postavi sredi nalomljenega trstja in znes e
5 do 11 rumeno sivkastih in rjavo pisanih jajce. Časih se splazi
celó na drevo. Njeno meso nema posebne cene. Razen teh so š e
znamenite : lepa plava kokoška (Porphyrio hyaeinthus) ; ostn ič
a r (Parra) z jako dolgimi prsti in s špiéasto ostjo na perutnici ;
naposled še po vseh ribujakih in jezerih navadna črna lisk a
(Polica atra) .