Zoologija.

218
zoologija .
jami, v žga jarnicah, kjer se iz krompirja žganje kuha, rival ne dob i
v tej hrani dosti apna za svoje kosti , zato ostanejo te slabe i n
mehke, telo se pa debeli ; naposled kosti ne morejo več nosit i
velike teže ter se začno lomiti . Te hude bolezni se pa nij bati, ak o
živina dobi dovolj sena in detelje, v kateri je dosti apnenih solij .
Znana je pohlepnost, s kojo kure in golobje iščejo in zobljej o
apnaste stvari (glej mort , kemija § . 185). Apno potrebavajo t e
ptice tem več, ker nesó mnogo jajce z apneno lupino. Kokoš znese
časih jajca brez trde lupine , to je dokaz , da ta kokoš nij imel a
dosti apnastega zobanja .
Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno
kuhinjsko sol . Ne samo , tla vsaka pitna voda bila v
sebi nekaj soli, použijemo je nekoliko tudi v nekaterih rastlina h
in Živalskih tvarinah , a razen tega solimo si skoro vsa jedila ,
kajti so Že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo ,
Povprek je v človeškem telesu 1 funt soli , a vsako leto je potrebuje
16 funtov .
94 Najboljša so torej ona jedila, ki imajo , ob enem ogrevalne ,
krvotvorne in kostotvorne sestavine v sebi . To so sosebno : žita ,
sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri .
Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu ,
iz katerega se njihova važnost za hranitev najbolje izprevidi :
.' .,, , . .:,
Breždušečnati h
Sledeči živež hranil
Sonj
ima v 100 utež - Pepela Vod e
nih delih Skroba
Sladora (S )
Tol,=;'ée
Gume (G)
Kuhinj -
ske soli
fo,forovo -
kisi . zqni a
Rež . .
Pšenica 61-67 *)
~1,75
1,42
9,5
12,3
,07
0,16 -1 1
Ječmen 2,5 0,24
Moka 71 S3 .
,3 g
4, 7 s
11 10
Turšica
Rajž .
Fežol
77 3,62 3,6
0,75 3,6
0,70 19,6
0,2 7
O 4
9,27
6
23
(;rah 36-38 s 16,5 5,83 1 3
Leča .
Krompir
Meso . .
Mleko
Kri
Beljak . . . .
.
.
l
14
3,8
0,01
0,16
3,6
0,4
37,3
1,4
23
5,5
20, 5
13
0,43
0,06
0,09
0,42
0,33
0,5
0,9
5,0
4,22
4,90
1,5
7 5
7 7
86
87
Rumenjak . 28 17 54
*) V žitu seje zmerom en del skroba prevrgel v gumo in skrobni slador . sicer
iznaša njegova množina 0,9 do 19 odstotkov . Pri imenovanih rastlinskih tvarinah
se mora sploh opaziti, da se njihova kemična sestava znatno spreminja, posebn o
ima na to velik vpliv način obdelovanja, zemljišče, podnebje in seme .