Zoologija.

Sosavel.. Dvorokl . 23 1
zakona v naravnem izboru za razplod se pa ne dá raztolmačiti .,
kako so se po polaganem spremenjevanji iz majhnih možganov
kakoršne koli opice mogli razviti tako obširni možgani, kakor ji h
ima kakov denašnji divjak, ki, živeč v naravnem stanji, za svoj e
majhne potrebe in enostavne misli nikakor ne potrebuje tako velicega
miselnega organa . Po tem takem bi imel tak človek siln o
velik mirujoč duševni kapital , kateri se pač lehko dalje razvija ,
katerega pa vij mogel podedovati od opice, ki ga sama tacega nema .
In v istini je v razvitku možganov največa in najočitniš a
razlika med človekom in opico . V mladosti so možgani pri obeh
razmerno prilično enako veliki, ali pri človeku rastó neprenehom a
do njegovega popolnega razvitka , doèim tudi pri največi opici z a
vse življenje moŽgani ostanejo detinski, akoprem rastó ostali del i
lobanje , zlasti pa čeljusti, ki časih niso skoro nič manjše od volovskih
.
Ako bi nadalje bila resnica , da v boji za obstanek na potomke
prehajajo in se na njih še množé sosebno one lastnosti, k i
so v prid kake vrste, potem n.ij lehko vvideti, kako je iz kosmate
opice nastal gol človek, èegar gola koža je enako občutljiva z a
vročino, mokroto in mraz . Tako odejo mora človek pogrešati tem
več, ker dolga leta mora preživeti kakor otrok, ki si ne zná pomagati,
mnogo dalje, nego kakoršna koli žival .
Lohal)jske oblike . Primerjamo li lobanje različnih ljudij in 11 0
narodov, kmalu zapazimo dve poglaviti obliki, namreč dolgoglavce
ali doliehocephale in kratkoglavce ali brachyeephale
. Pri prvih stoji dolžina črepine proti njeni širjavi, kot
100 proti 7 2 ; pri druzih pa kakor 100 proti 80. NajočitniŠi dolgoglavci
so črnci (zamurei), hotentotje, kafri, avstralski zamurei ,
eskimojci in hinduji, mljdoločniši kratkoglavci so pa laponci i n
mongolski narodi . Pri ostalih narodih nahajete se obe obliki, kakor
tudi mnogo prelaznih oblik, druga poleg druge, a ne da bi s e
opazil kak vpliv na duševno zmožnost posameznih osah .
Nasproti temu pa volja za znak majhne ali slabe razumnosti
(inteligence), ako se na glavi, gledajoč jo od strani (v profilu) ,
opaža, da čeljusti strèé naprej. Prema temu razlikujemo r avnozobe
ali orthognathe in kosozobe ali prognathe. Da s e
te razmere morejo točniše določiti, povlečemo si na profilne m
Pod. 49 . Pod. 50 .
Kosozoba lobanja
zamorčeva .
Uavnozoba lobanj a
Evropejčeva .