Zoologija.

129
274
Zoologija.
Kameli je vsaka krma dosti dobra, sicer tudi ona ljubi mehko travo ,
ali če te nij , dobre so tudi trnjeve akacijeve veje in dateljnov e
koščice. Kamelin gnoj je zatorej jako suh in lesen, Arabi ga skrbn o
pobirajo inž njim kurijo . Vode kamela mnogo popije in zato more ,
obdržavši nekoliko te vode v vampu, dolgo časa žejo trpeti . V
sili so vže kamele pobili, da bi se okoristili s to vodo , katere p a
človek zarad velicega smradú ne more užiti . Tovorna kamela s e
vže od mladega vadi , da poklekne, in potem se malo po malem
privadi zmerom veèemu tovoru . Ko karavana pride na počivališče ,
poklekne kamela, da se jej tovor odveže in razpoloži na desno i n
levo, potem se gre past in naposled se zopet vleže med svoj tovor .
Vodnikova dobra beseda in lepo ravnanje pri kameli veliko ve č
izdá in jo podpali na težavniše delo , nego palica in osorno ravnanje
; posebno jo pa razvedri in spodbada petje in godba. Baš
nasprotno tej hvali pa opisuje neki očevidec in dober opazovale c
kamelo kakor oporno in trmasto žival , ki potniku preseda zara d
nevšečnega smradú in neprijetnega glasú .
Manjše in brez grbe so peruvanske kamele , namreč lam a
(Auchenia lama), pod. 98 , jelenove velikosti, rjava, udomačena ,
in vik una (A. vicuna), ki je velika kakor koza ter v čredah prebiva
po visokih Andah , in Kordilijerah do 10000 črevljev visoèirte .
Od nje se dobiva jako fina volna . Lama ima to posebnost , da za
obrambo proti neprijatelju pljuje slino in na pol prebavljeno hrano
iz želodca .
Sama za se, kakor neka posebnost, stoji v tem razredu Ž
r a fa (Camelopardalis), pod. 98 , brza prebivalka široke puščave .
Do temena meri 18 do 20 črevljev, glavo jej pa krasite dve roženici.
Samec ima sredi čela še eno manjšo grbo . Žirafa je najviša
Žival, dolga je pa samo blizu sedem črevljev . Rumenkasto bel a
koža, posuta je s precej velikimi oglastimi lisami rjave barve .
Samo Afrika , in sicer od Sahare do kapske zemlje je njena domovina,
ondi se pase v majhnih tropih ter se hrani največ z listjem,
katero z dolzim, zaèrnelim jezikom smuče z dreves . Velike ,
lepe oči in njihov mil in krotek pogled popolnoma pristoji dobro -
čudnemu in miroljubnemu značaju te živali. Ker je žirafa tako
posebno in čudno stvarjena , je njeno gibanje precej okorno i n
neukretno ; ali koraka tako, da privzdiguje ob enem obe nogi zda j
na eni, zdaj spet na drugi strani , ali kakor pravimo kasa, ali
pa dirja. V diru pa prav grdo in smešno meče vrat zdaj nazaj ,
zdaj naprej, da izjednači težišče . Dasiravno dela velike skoke , j o
vendar &oz nekaj časa dober konj dohiti. Jako pozno, stopram
okoli tridesetega leta pripeljali so prvo živo žirafo v Pariz , kjer
se jej je vse čudilo. Pozneje se je videvala tudi drugde in dandenes
nij nobena veča stalna menažerija brez nje.
Jeleni (Cervina). Samci' tega plemena odlikujejo se s koščenim
rogovjem, ki se vsako leto obnovi . Brez rogovja je samo p U -
ma r (Moschus moschiferus) Živeč v severni Aziji, zlasti v Tibetu .
Od njega dobivamo dragoceni mošek ali piŽem . Najkrasniši ud tega