Zoologija.

Sesavci, zveri . 243
zidovi.. Z druge strani jim pa koristi z mesom in kožo , in srčan
Eskimojec, oborožen s samo sulico in spremljan od nekoliko psov,
poišče velikansko zver , jo napade in — če se steče po sreči —
zabode.
Rjavi medved (U. arctos), pod. 65 , je štiri do šest črevljev
dolg, jasno ali zamolklo rjav , v mladosti ima bel ovratnik,
ki nekateremu ostane. Gledé barve se razlikujejo : sivi, rumen i
in črni medvedje. Prebivajo po gozdnih goščavah in po skalo v
"latih grapah , kjer tudi samica skotf dva ali tri mladiče, kateri h
Pod. 65 .
Rjavi medved Ursus arctos . Nar . vel. 1,5 m. dolg.
pa ne mora stopram izlizati, kakor nekateri po krivem mislijo .
Medvedka odgaja svoje mladiče z veliko ljubeznijo, ali če je treb a
založi tudi enemu ali druzemu zaúšnico . Medved napada in se brani
s capami (tacami) spenši se na zadnje noge . Na zadnjih noga h
hodi spretniše nego opica, zato so ga nekdaj vadili plesati in g a
tu in tam še zdaj vodijo okoli in kažejo. Pod zimo se udebeli in
najhujši mraz prespi v brlogu. Da si, je videti okoren , je vendar
uren in. gibčen, dobro teče, plava in pleza. Nekdaj je prebival p o
vsej Evropi, dandenes se pa nahaja samo še na severu, potem p o
samotnih dolinah alpinskih, pirenejskih in karpatskih. Navadno s e
po noči klati okoli, zlomasti v Živinske staje in dela potem velik o
škodo, pripodilo se je vže, da je v eni noči zaklal dvajset do tri -
deset ovac. Sicer pa tudi miši ne zameta, sosebno v slast mu pa
IG*