Zoologija.

364
Zoologija .
jako škodljiva . Hinavka ali bogom o l k a (Mantis) vreba s pavzdignenimi
nogami, kakor bi molila, na Žuželke, jih pograbi i n
požré. Pri nas se nahaja po nizkem grrnovji . Nekako čudni prikazni
ste suhi strah (Phasma gigas) , ki je skoro 20 cm . dolg
in je videti kakor bi bil iz suhih protov zložen, in pa ž,i v i lis t
(Phyllium siccifolium), ki je pa v nasprotji s prejšnjim plošna t
in uvelemu listu podoben. Oba živita na Javi . Kuhinjski šèur
e k ali ž'ohar (Blatta orientalis) je 21 min . dolg, temno rjav in im a
rožene pokrovke ; po dnevi je skrit, po noči se pa pokaže po kuhinjah
in pekarijah in ogloje vse, kar je užitnega, posebno del a
škodo na usnji . Strigalica (Forficula auricularia) ima pod kratkimi,
usnjatimi pokrovkami zganena krila, s katerimi leta po noč i
okoli ; živalca išče sladčice po cvetji in na sadji , nikakor pa jej
nij na misli laziti v ušesa spečih ljudi .
Brez kril so : S k o čir epi, samo nekoliko milimetrov dolge
živalce, ki časih na tisoče živé v mlakah in na mokrem listji , a
snežni skoéirep (Podura nivalis) na snegu in ledu. Kedar
sko&rep miruje, ima rep podvit pod truplo , a kedar ga sproži ,
požene se naprej . Ribica (Lepisma) je 10 mm . dolga, bela in
svetla, ter se pogostoma nahaja v shrambah in omarah za jedi in
v prodaj alnicah .
Šest' razred : Polnkrilel ; Stenice ; Hemiptera .
204 Te žuželke označuje sesalce, podobno togemu kljuncu, t o
je namreč členovit tok , a v njem so skrite štiri ščetine, kater e
I»Iukrilci zabadajo v rastline ali živali in pijó njihove sokove. Pr i
nekaterih imajo samo samci krila , a nekatere so brez vseh kril .
Preobrazujejo se nepopolno .
Znameniti polukrilci so : črvei (Coccus), med trojimi je na
nesem kaktu živeča koše n i l k a (C. rasti), ki daje krasno rudeč o
barvo, karmi n. Prava domovina košeniljke je Mehika , od koder
so jo pa zaplodili tudi v druge tople kraje, celó na Spanjsko .
Gojé jo v posebnih kaktovih sadiščih. Samci so krilati , pobiraj o
in sušé se pa zgolj samice , ki se pa usušene tako skrée, da ji h
skoro nij poznati., zato so jih s prva imeli za kakovo seme . Na
1 funt računa se karih 80.000 živalec. Manj krasen je škrlat, k i
se dobiva od k e r m e s o v e g a č r v c a (C . ilicis) Živečega v južn i
Evropi, zlasti na Grškem, na kermesovem hrastu . L a k o v e c (C .
lacca) zabada v vzhodni Indiji mladike necih smokev, a iz ran e
solzeči sok osehne na zraku in daje tako imenovani šelak, ki se
rabi za pokoste, pečatni vosek itd .
Na lubu in na listji raznih rastlin videvajo se pogostom a
majhne, čisto z belo volno pokrite luske, -a če bolje pogledaš, vidiš ,
da je samica kacega črvca, ki nepremično sedeč jajca leže in od -
morje. Zaléga sesa potem sok in s tem škoduje rastlinam , kako r
na pr. oleandrov Črvec (Aspidiotus Nerii) , 1 mm. dolg , ki