Zoologija.

342
Zoologija .
kosti in kože. O kaki koristi se pri njih ne more govoriti, kakor prejšnj e
zanimajo tudi te zaradi čudne oblike. Za primer navajamo : m o rsko
i gl o (Syngnathus acus) eden do dva èrevlja dolgo in komaj
za prst debelo ribo sedmerorobatega trupla morskega konjič a
(Hippocampus brevirostris), majhno, v srednjem morji jako navadno
živalco, ki se po smrti skrivi v podobi črke S. Nadalje je
še morski z maj (Pegasus), samo tri do štiri palce dolg . Ime j e
dobil zarad krilastih prsnih plavut čibuk (Fistularia) in m o r s k a
sl j u k a (Centriscus) z dolzim kljunom iz srednjega morja . Mes o
je užitno .
Tretji razred : Skienohlske ; Ganoidel.
180 Ribe tega razreda oploèene so kupastimi ali okroglastimi luskami,
ki so s sklenino prevlečene. Nekatere so pa tudi koščenim i
ščiti oklopljen, ali pa so celó gole. Dočim so ribe sklenoluske v
stariših zemeljskih tvorbah bile jako mnogobrojne in edine ribe ,
spadle so dandenes na nekaj malo vrst.
V vodah amerikanskih južnih držav nahaja se šč ukee (Lepidosteus)
s kupastimi in sklenastimi luskami.
Važniše so ribe iz roda j e s e o v (Accipenser) . Oblega s o
telesa in imajo proste škrge, nitkaste brke blizu brezzobih ust ,
koščene ščite na glavi in tudi vzdolž trupla v več vrstah . Jesetri
spadajo med najkoristniše ribe, navadno živé v morji , ob drstenji
pa gredó v reke. Omenjamo navadnega jesetra (A. sturio) ,
ki naraste èrez dvanajst črevljev v dolgost in je več centov težek .
Časih prihaja v Ren in v Donavo. *) Še veča je bel j u g a ali viz a
(A. huso). Obe ribi imate sosebno okusno meso poleg tega s e
dobiva od njih tudi ribji kl ej, to je namreč velik mehur teh dveh
rib, in pa kavijar, to so nasoljene ikre. Z ribjim klejem in kavijarom
trguje se na veliko . Beljuga potuje iz črnega in hvalinskega
(kaspiškega) morja v reke ~ji se izlivajoče. Z ribštvom
ukvarjajo se sosebno donski kozaci . Iz Donave pride časih po Sav i
in Dravi k nam k e č a ali keèiga (A. ruthenus), ki je pa redkokedaj
črez pet funtov težka .
četvrti razred : Hustniee ; Selaehli .
181 Skelet pri teh ribah je hrustančast, samo zobje so iz trde
kosti. Usta so na spodnji strani glave nekoliko pod strčečim gobcem
in so podobna veliki poprečni razpoki, zato se tudi preč nouste
imenujejo. Na vratu je ob vsaki strani pet škržnih zarez .
Koža nij luskava, ali dostikrat je hrapava in raskava, ali z grbami ,
bodci in koščenimi ščiti posuta .
Semkaj spadajo morski somi (Squalus) ali hal, najpožrešniš e
morske pošasti, med njimi je posebno nevaren dvajset do tridese t
*) V Donavo gotovo nikdar ne, ker ga, v vsem črnem morji ulj . Nahaj a
se pa v našem jadranskem morji . Fr.