Zoologija.

Čutila . Oko . 195
6. Oko .
Oko je organ v i da . Oglejmo si najpred njegove posamezne 5 4
dele, potem pa, govorimo o njihovi službi . Oko samo brez postranskih
organov zovemo zrklo in pod . 32 predstavlja nam isto o d
strani prorezano. ZačenM od znotraj in idoè na ven vidimo v sredi
Pod. 32 .
e r
Pod. 33 .
Pod. 32. 0(1 strani razpravo zrklo : v steklovina ; v mrežnica ; It vidni živec :
eh žilnica : i dožiea : p zenica ; pc obstret : s' beločnica ; c roženica ; ca prednj i
očesni prekat : ci~ kristalna leča .
zrkla prozorno, zdrizasto oblico, tako imenovano steklovino v .
To oblico obdajajo tri kožice in sicer prva, steklovini najbliŽa j e
mrežnica (retina), v kateri se razprostira vidni Živec n. Mrežnico
ovija druga kožica, žilnica ch (choroidea) , tako imenovana
po mnogobrojnih, po njej ražpletenih krvnih žilicah, od kojih tud i
dobiva rudečo barvo. Spredaj se stika z d o ž i c o ali mavrico i
(iris), ki je pri raznih ljudeh tudi različno barvana, namreč rjavo ,
ali sivo, ali modro . V sredi je mavrica predrta in predor se ime -
nuje zenica ali punčica p, ki se vidi sredi očesa kakor črna
pika. Pod Božico leži tako zvana obstrt pc . V zenici se nahajaj o
tudi tenka mišična vlakna, morejo zenico po potrebi razširit i
ali stisniti. V veliki svetlobi se namreč stisne, v mraku pa razširi .
Mrežnica je znotraj vsa prevlečena z nechn črnilom (pigmentum) ,
tako da je oko znotraj podobno tako rekoč temni izbici (camer a
obscura), v katero svetloba prihaja samo skozi zenico . Primeri se pa
časih tudi, da omenjenega črnila na mrežnici nij, potem pa presevajo
skoz njo krvne žilice in take oči so zato rudeče. Ljudi s
tacimi očmi imenujemo beline (albinos) , za svetlobo so jako občutljivi
; ravno taki so tudi beli kunci (domači zajci) in bele miši ,
ki imajo rudeče oči .
Tretja ali vnanja očesna koža zove se beločnica s (sclerotica) .
Bela je, porcelanasta in toliko trda , da dobršno varuje notranj e
nežniše dele. Njen prednji del , roženica c (cornea) imenovan, j e
13*