Zoologija.

336
Zoologija .
Dolg je do šest črevljev in dvanajst do dvajset funtov težek . V
naših rekah lososa nemamo, nadomestuje nam ga sulec ali sola è
(S. huho), ki se nahaja v vsem donavskem porečji . Velik je kako r
losos, časih še teži, in je po vsem truplu in po plavutah rjav o
pegast. Po alpinskih jezerih Živi glavatiea (S. trutta), po mrzlih
bistrih gorskih potocih pa p ostrv (S . fario), pod. 160. Postrv im a
po truplu rudeče in črne okrogle pike in slovi kakor ena najokusniših
naših rib. Po bistrih vodah in gorskih potocih živi pr i
nas tudi lipan (Thyinallus vexillifer) , pod . 161, kojega je lehk o
poznati po visoki hrbtni plavuti. Po truplu nema peg , ampak p o
dolgem je progast. Spada med naše najboljše ribe . Samo pet palce v
dolgi s rt e t e c (Osmerus eperlanus) Živi prav pogosto po severnonemških
rekah in jezerih .
Sledi, (Clupeacei) imajo oster, kakor nazobčan trebušni ro b
in spodnja čeljust str& nekoliko Črez gornjo . Sosebno imeniten j e
navadni sled ali slanik (Clupea harengus) , ki prebiva v severnih
morjih , a meseca junija ob času drstenja zapusti morsk e
globočine in plava v strašanskih množinah proti bregovom norveškim,
angleškim in severnonemškim , kjer jih lové na posebnih ,
za to lov pripravnih ladijah . Najdalje in z najboljšim vspehom Holandeži
lové sledove, sosebno odkar je B e u k e l (1397) znatn o
zboljšal način, kako se sledi morajo soliti in sušiti. Povprek se
Pod. 161 .
Lipan ; Thymallus vexiffifer . Dolg 50—60 cm .
računa, da se vsako leto polovi črez 1000 milijonov sledov, a č e
ne več, toliko vsaj jih požró ujede vsake vrste . Presen sled je jak o
dobra riba, še več se jih pa nasoli ali pa posuši . Sprat (C .
(sprattus) je samo štiri do pet palcev dolg, sicer pa ves sledu podoben.
Največ se jih polovi okoli Angleškega. V srednjem morj i
Živi manjša sardina (C. sardina) in pa sardela (Engrauli s
encrasicholus) . Kar je sled za severno morje, to je sardela in sardina
za srednje. Jedó se presne, še več se jih pa nasoli ali pa v
olje vloži. Čepa (C . Alosa) je tri érevlje dolga in potuje mesec a
maja iz severnega morja v reke (v len) . Njeno meso je rudečkast o
in sosebno okusno .
Iz plemena ščuk (Esocini) so večidel malo vredne morsk e
ribe. V sladkih vodah pa Živi ščuka (Esox lucius), pod . 162, ena