Zoologija.

Sesa,vei . Zveri . 245
kožica nikdar popolnoma ne izgubi. Dihur stanuje v gozdih p o
duplih , nastani se pa tudi v starem zidovji , za lesenimi stenam i
in pod strehami ter je najhujši neprijatelj kuretnini, do katere s e
tudi dokoplje pod zemljo . A.ko pride v klinik, davi in kolje, dokler
je še kaj živega, več nego more pojesti ali odnesti . — Bledo rumenkasto
vret i c o (M. fu go) tomljajo za lov na kunce ; velik a
podlasica ali hermeli n (M. erminea) v srednji in severni Ev -
ropi je rjava, po zimi pa pobeli , samo konec repa ostane črn ;
mala podlasica (M. vulgaris) je rjava, pod trebuhom bela, sam o
šest do osem palcev dolga , toda jako urna in predrzna ; kun a
zlatica ali plemenita kuna (M. martes) kostanjeve barve z
rumeno liso na grlu prebiva v gozdih po duplih ; kuna belic a
(M. foina) rjava z belim grlom nahaja se dostikrat v starih poslopjih
; sobol (M. zibellina) je rjav , prebiva v severni Aziji i n
_Ameriki in daje najlepše in najdragoceniše krzno, ki dohaja sosebn o
iz Sibirije .
Plaha, zvita in sosebno ribštvu škodljiva zver je vidra (Lutra
vulgaris), pod. 67, s plošnatim repom in glavna mrenico na nogah .
Stanuje v luknjah poleg vode in se hrani z ribami . Dolga je dva
6 ‘ .
\ - I,Irzt : Lutra vugri . (:]. 70 60 Cm. dolga, .
črevlja, rep pa en Črevelj ; jako svetla kratka dlaka je zamolkl o
rjava, spodaj bledejša, rabi se za čopiče, koža je pa čislana krznina .
Zabuhla glava hna topiši gobec nego ostale kune, katerim je sice r
vidra podobna, samo da kolje pod vodo in to najrajši po noči pr i
svetli mesečini. Loveč ribe plazi se po dnu vode in pograbi zgoraj
plavajočo ribo za trebuh in jo tekaj iznese na suho . Vidrino mes o
je okusno in se jé. I)á se lehko ukrotiti in postane za čudo domača
in se neki dá celó izučiti na ribji lov. Nij je pa kmalu lepše