Zoologija.

Korennož'ei . Praživali . 399
obrasle migetalkami , kojimi se živalca giblje, a z onimi, ki stoj é
okoli ust, napravi v vodi vrtinec, ki jej donaša hrano . Razen te h
migetalk videvajo se na močelkah tudi ščetine, bodci in bičast e
nitke. Po razredbi migetalk razlikujejo se močelke v več skupin .
Izmed najnavadniših omenjamo : p a p u č i c o (Paramecium) ,
trobi ji c o (Stentor), ško l jčic o (Stylonychia), pod. 223, z v o nčico
(Epistylis), pod. 224, s olnèic o (Actinophrys) .
Dvojbene oblike , katere nekateri prištevajo mikroskopnhn
Pod. 225 .
algam ali glivam, so : Zelena rep aèica
(Euglena viridis), pod . 225, ki
vedno spreminja svojo obliko in na
milijarde živi po stoječih vodah dajo č
jim zeleno barvo krogi j i c a (Volvo}
in živa pika (Monas). Nadalj e
je treba še omeniti bakterije, ki
se v brezštevilnih množicah nahajaj o
v gnijočih tvarinah in tudi veljajo za
Zelena, repačiea ; Euglena viridis• povod gnjilobi, in pa g r e g ari n e,
Povečana 200krat .
živeČe
v ličinkah in črvih .
Drugi razred : Ko~ennožei ; Rhizopoda .
Telo jim je brez kože in je zgol iz gibke sarkode, v koji nij 24 2
nikakoršne otline, samo majhna zrnca so va-njo vgnetena . To
mehko sluzavo truplo obvije hrano ter jo izsesa . Hrano pa lovi in
prijemlje s panožicami, to se tenke sluzne nitke, katere, kjer -
koli je treba, lehko iztegne iz trupla in je zopet skrči . Take nitke
se večkrat zlijó skupaj v eno večo in so potem podobne koreninici ,
ki je na konci v vlakna razcepljena Od teh koreniniČastih nitek
dobili so imé k o r e n n o Skoro vse stanujejo v hišici, ki j e
večidel iz apna, redkeje iz kremena . Taka hišica ima vse poln o
najtanjših luknjic, skozi katere pomalja Žival panožice . Zarad tega ,
imenujemo te živalce tudi foraminifer e, to če reči l u k n j i -
Čarke. Zvali so jih tudi prekatnike ali polythalamie, i n
sicer zato, ker so te njihove jako raznolične in prebrhke hišice
razdeljene v več prekatov .
Izmed golih korennožcev omenjamo menjačico (Anioeba) ,
to je premajhna grudica žive sluzi sarkode), ki se polagano tekoča
dalje pomika . Bržčas spadajo semkaj tudi_ morske iskrnice (Noetiluca)
, ki obstoječe iz zdrizastih grudic, dostikrat morje na širok o
pokrivajo in največ doprinašajo k ponoČni morski svetlobi .
V hišicah stanujoči korennožci nahajajo se v morji v neizmernih
množinah , kajti je morsko dno povsodi, tudi v največih
globočinah ž njimi pokrito . In akoprem je pojedina živalca tak o
mičkena, so v skupnosti vendar jako imenitni. Mikroskop nas poduči,
da je marsikatero kamenje, kakor na primer kreda , grobi
apnenec in kremen, postalo iz hišic tacih živalce , kakor smo jih
vže v mineralogiji na strani 128 in 131 omenili in vpodobili . Kakor