Zoologija.

Eranitba . 21 9
Iz te tablice se vidi, da imajo žita v sebi vse, kar je potrebno 9 5
za hranitev človeškega telesa, namreč snov , ki vzdržava dihanje
(skrob), potem dušečnato, za napravljanje krvi sposobno vlaknino ,
in naposled fosforovokislo apno . In v resnici more človek ob dobrem
kruhu in vodi, samo da obejega zadosti ima, Živeti . Rež in
ječmen imata karih 18 do 24 odstotkov lesne moševine, ki nij z a
jed in odpade kakor otrobi ; zato ima rež in ječmen manj skrob a
vtakne nego pšenica. V Žitnem zrnu, sosebno pri pšenici , leži
beljakovnata plast navzunaj, proti sredi je skoro sam skrob. Čim
skrbrtiše odpravimo vnanjo plast , to je čim belšo moko hočemo
imeti, tem manj hraniva ima v sebi .
V rajni in krompirji nahajamo obilno skroba, a jako
malo krvotvornih snovi. Zato treba silno veliko teh jedi použiti ,
da telo iz njih dobi potrebno množino dušca. Sploh znano je,' da
ljudje, ki se hranijo večidel s krompirjem, morajo dobivati siln o
velike deleže, ravno tako tudi zamurci pojedó neizmerno velik e
obroke raju . S tem dobi telo v izobilji skroba, zato se ga en de l
nespremenjenega zopet iztrebi iz črevesa .
Sočivje, kakor na pr. grah in &bi spada med najboljši
rastlinski živež, zarad obilne dušečnate sirnine se približujeta mesu ,
ki se pa od sočivja razlikuje, da je laglje prebavno .
V nobenem živeži pa ne nahajamo zedinjenih tako povoljni h
pogojev za hranitbo, kakor v mleku, ki ima v sebi sladora, tolšče ,
sirnine in potrebnih solij. Zato pa tudi samo mleko more človeka
ali sesavca v prvi dobi razvitka prehraniti .
Še eno drugo premišljanje nas tudi napotuje, kako si moremo 9 6
izbirati najprimerniša jedila. Preiskavajoč iztrebke našli so , da
v vseh skupaj stoji povprek ogljenec proti dušcu, kakor 13 :1 .
Da pa more telo trajno toliko izdajati, mora iste snovi tudi v
istem razmeru prejemati. Ako bi telo hranili s sami beljakovinami ,
ta razmer ne bi veljal, kajti v beljakovinah je razmer dušca proti
ogljencu kakor 1 :3,4. Dodavši 1,94 utežnih delov tolšče, ali pa
3,4 skroba na 1 utežni del beljakovine, 'Izpostavimo zopet razmer
1 dušo, proti 13 ogljenca . V mleku obstoji ta razmer že po naravi .
Jako imenitna v gospodarstvu človeškega telesa je v oda.
Nij samo vsa meča napita vode , temveč morajo tudi vsa hranil a
biti tekočna, ker drugače ne morejo preiti v kri. Lehko rečemo ,
da dve tretjini našega telesa ste iz vode. Ne gledeé na to , da j e
mnogo vode v naših jedilih, povžijemo je največ kakor pijačo .
Celo med hranila se more uvrstiti , vsaj zarad tega , ker ima na -
ravna studenčna voda vedno nekoliko solij v sebi raztopljenih, o d
kojih smo &tli, da so telesu potrebne. Razen teh ima voda v seb i
tudi nekoliko plinavih sostavirt, od kojih dobiva svež in krepeč
okus, na pr. ogljenčevo kislino, kislec in dušee . Dežnica in destilovana
voda, koji nemate teh solij in plinov , so plehkega okus a
m ne veljajo za pijačo, Ogljenèevo kislo apno , brez kojega nij
skoro nobena voda , ne škoduje njeni dobroti , dočim je žeplenokislo
apno (gips) nezdravo in pospešuje gušo . Veča množina solij