Zoologija.

294
Zoo oglja,
Pod. 119.
Kukavica, Cueulus eanorus . Dolga 30 Cm .
ga odgojé na škodo svojih lastnih mladičev . Kukavica je dolg a
13 palcev , po glavi in hrbtu je pepelnasta , rep je temnejši in p o
stranéh belo pikast, trebuh je belkast in povprek progast, nog e
in kremplji so rumeni. Kukavica, je jako plaha in divja ptica ,
vsakdo jo je vže Čul, videl pa malo kdo. S pomladi pride z juga
in velja za oznanovalko pomladi, zato se ljudje veselé njenem u
kukanju. Zoblje žužke, črve in gosenice , časih je njen želode c
znotraj ves obložen z dlakami požrtih kosmatih gosenic. Samica
znese 4, do 6 za čudo majhnih, sivo plavkastih in temno pikčasti h
jajčec. Cudovito je pa pri tej ptici, da jajce ne znese v kratkem
času zaporedoma, temveč s presledki 8 dni, ter jih zategadelj n e
more sama valiti. Zato zneseno jajce vzame v kljun ter je polož i
majhnemu pevcu v gnjezdo. Kaž imed (C. indicator) v kapski
zemlji ovaja s svojim krikom roje divjih bčel. T uk a n ali paprikaš
(Rhainphastos) v Ameriki ima neprimerno velik kljun i n
jako žive rumene, rudeée in črne barve. Gnjezdi v duplu, kamo r
samec valečo samico do kljuna z ilovico zazida, a pridno donaš a
hrano za njo in za mladiée .*)
Domači plezavci so žolne (Piciclae) . S špičastim ravnim kljunom
preiskavajo po drevesih hib in ga razsekavajo, da potem vlačijo
iz razpok žužke in ličinke . Za ta posel imajo žolne dolg suh-
'5 Tega ne dela tukan, temveč k ljun or ož e e . Fr. E .