Zoologija.

Hranila. Krvni obtok . 207
ni' mogoče slediti . Pretvorine in snovi, ki nijso za rabo , vračaj o
se z mezgo zopet v kri .
Posebno nalogo imajo pa one mezgovnice, ki izvirajo v črevih .
le v §. 65 je bilo rečena, da je vzdolž tencega črevesa vse poln o
Pod. 37 . gobastih resic ali kosmičev, v katerih izvirajo
mnogoštevilne mezgovnice , ki so v
7 2 najožji zvezi s prebavljanjem. Dokler nam -
reč traje prebava, nahajamo v teh cevči-
s cah belkast, moten sok , ki so naposled i z
ú vseh posameznih cevi zbira v eno glavn o
deblo , v tako imenovani prsni mezg o -
v o d, ker se ob hrbtanci spenja v prsi ter
C • se vprav ondi , kjer se leva vratna dovod -
la
12
nica pridruži ključni dovodnici, izliva v žil e
Mezgovna telesca 1 4 jako in se tu mlečnata mezga 'primeša krvi .
pove 'oana, 5—13 ista telesca, Te mezgovnice posrkajo v prebavili h
spremenjena Po dodani vodi . napravljeni hranilni sok (chylus) , zato s e
te žilice imenujejo s r k a l i c e . Razhajajo se najprej po n a b o rnjaku,
na trojem je črevo nabrano, a iz njega se zopet zbiraj o
v prsni inezgovod .
Od mezgovnic posrkani mlečnati sok razlikuje se od druge
mezge zlasti po obilni tolšči. Cini dalje prihaja po mezgovodu, tem
podobniši je krvi. Predno se izlije v krvne žile, je vže bledo-rudečkast,
na zraku pa še bolj zarudi, in ravno tako kakor kri zakrkne
tudi mlečnata mezga, ako se ohladi . Po vsej pravici moremo
torej ta mlečnati sok imenovati kri brez barve. In večina
brezvretenéarjev ima v resnici bledo ali rumenkasto kri.
Krvni obtok .
Srce je središče, iz kojega izhaja vsako gibanje krvi . 76
Podoba 38 predstavlja nam prorez srca, ki je zarad laglj e
razvidnosti nekoliko enostavniše napravljen . Kakor kaže podoba, razpolovljeno
je srce s steno s v desni in levi prekat d p in lp ,
a pred vsacim prekatom je pri dvor in lpr . Zaklopnica zk
loči pridvor od dotičnega prekata , a vendar tako , da se kri i z
pridvora lehko izliva v prekat, ležeči pod njim .
Srce je otla, kakor pest debela mišica , ležeča sredi prsn e
otline. Zaprto je v belem kitastem mehurji, s r č n i k zvanem, ter
ima zmožnost skrčiti se in s tem zmanjšati obseg notranje otline .
Denimo, da je srčna otlina polna krvi, onda se pri krčenji srčn e
mišice kri silama potiska v cevi, ki izhajajo iz srca. Teh cevi j e
pa, ako se nekatere manjše izpusté, nič manj nego osem . Toda
pri krčenji srca kri ne stopa v vseh osem , temveč samo v dve .
Vzrok teinu so tako imenovane zaklopnice, ki se nahaja n a
ustji glavnih odvodnic in dovodnic . Te zaklopnice delajo ravn o
tako, kakor ventili na pumpah . Ako pritiska tekočina od ene strani ,
glej pod . 39, odpre se zaklopnica, pritisne pa od dru g e strani. ,