Zoologija.

Ribe . 33 1
Četrti red : Ribe ; Piees ,
Ribe Živé samo v vodi, največ v morji , namreč tri četrtine . 168
Ribe ne dihajo skozi nos, ki tudi nij v nobeni zvezi z žrelom, temveč
škrgami . Škrge so kožnati češljasti listi polni krvnih žil ,
ti listi leže ob glavi na obeh stranéh in so s škržnim poklopce m
pokriti. Pri dihanji obliva voda, katero je riba z usti požrla, škrg e
in se med njimi zopet odceja skozi škržno poklino . Na tem potu
dotika se v vodi razproščeni zrak krvnih žil, in ta zrak zadostuj e
ribi za dihanje , da jej nij treba zategadelj plavati na vrh vode .
Ribje srce ima en sam prekat in en pridvor. Kri je sicer rudeča ,
toda njena toplota nij veča , nego je toplota vode, v kateri živi .
Neki posebni organ je mehur, katerega imajo skoro vse ribe .
Posebne mišice morejo ta mehur ali stisniti ali ga zopet razširiti,
v prvem slučaji se riba v vodi pogrezne, v drugem se vzdiguje .
Ribje mišice so bele in niso mrenicami v posamezne zvezčič e
razdeljene.
Ribji skelet je nepopolno razvit . Zlasti nema pravih razločnih
udov, mesto njih so pl a v u t e . Za razlikovanje in razdelenj e
rib so plavate jako važne, sosebno se ima pri tem paziti , kakšne
so in kje stojé. Plavate so ali posamezne ali so parne, to je po
dve. Posamezne so : hrbtne plavute, repna in predrepn a
plavuti ; parne so pa : prsne in trebušne plavute, ki so
ribam to, kar so drugim Živalim prednji in zadnji udje. Prsne plavute
stojé tekoj za škržnimi poklopci, nikdar ne manjkajo *) in s o
pri letečih ribah posebno velike . Trebušne plavute morale bi, primerno
zadnjim udom, stati pod trebuhom, take ribe zato tudi imen-ujemo
t r b o phit e (ščuka, pocl . 162). Pri nekaterih ribah so pa
trebušne plavute naprej pomaknene in stojé tikoma pocl prsnimi
ali celó pred prsnimi plavutarni, prvina pravimo zategadelj p r s o -
plut e (moj, pod . 159), drugim pa grlop late (menjek, pod . 167) .
Ribe brez trebušnih plavut imajo gol trebuh in se zatorej zovej o
g ol o t r b e. Nadalje razlikujemo še ostre plavute s trdimi špièastimi
šibicami, mehke plavute z mehkimi poprek člankovitirni
šibicami in tolste pl a v u t e brez šibic .
Iz podobe 157 se učimo , da je slaboten ribji skelet rahlo
zvezan. Na njem nam sosebno v oči padajo dolgi trnasti in povprečni
podaljški na vretencih in pa majhna lobanja, in dosledno tudi mal i
možgani, ki nam razjasnujejo slabe duševne zmožnosti teh živali .
Vratú nem* . Rebra so večidel tenka, in razen teh nahajajo s e
med mišicami še druge iglaste koščice. So pa tudi ribe , katerim
skelet, razen zob, ne okosteni , temveč ostane samo trdo hrustančast.
Zobje so zmerom, priraščeni, in sicer čeljustim, ali nebcu, ali
pa tudi jeziku ter so potem gibki . Zobje so časih tudi ščetinasti
in dostikrat je riba tudi brez vseh zob .
*) Nekaterim ribam pač , na pr . g r u j u (Muraena helena obloustkam ,
Fr. E.