Zoologija.

198
358
Zoologija .
3. P o n o č nj a ki (Nocturna) se po dnevi skrivajo in letajo
samo po noči. Trupla so debelega, njihova krila so široka in skor o
enako velika, tipalnice so večidel dvojno češljaste .
Prelci (Bombycida). Gosenice teh ponočnjakov so ali gole ali
pa kosmate , živé po drevji in grmovji in so dostikrat neizrečen o
škodljive ; zapredajo se v mešičke, ki so časih jako umetno izdelani .
Semkaj spada eden največih metuljev , velikanski a t l a s (Saturnia
Atlas) v Indiji. Zatem je tu najkoristniša žuželka, namre č
s vil ni prelec (Bombyx mori), pod. 189 , katerega je v šestem
Pod. 189 .
Metulj .
Gosenica. Jajce in buba.
Svilni prelec ; Bombix mori . Nar. velikosti .
stoletji cesar Justnijan iz njegove prvotne domovine, iz Kine, vve l
na Grško, od koder se je svilarstvo leta 1130 v Sicilijo in odto d
po Laškem razširilo. Na Francoskem se je svilarstvo pričelo stopram
leta 1470 , a razcvelo se je sosebno za Henrika IV. okoli 1600 .
Tudi na Nemškem se je poskušalo gojiti to gosenico , in sicer ne
brez uspeha. Ali pri vsem tem Nemška ne izdeluje tako reko č
nikakoršne svile , temveč mora vso to dragoceno tkanino dobivati
od drugod .
Gosenica svilnega prelca hrani se listjem bele murve, lev i
se štirikrat , v 4 do 5 tednih je dorasla in potem se zaprede z
400 do 500 vatlov dolgo nitjo. Ta zapredek zovemo kokon, 200
do 400 jih gre na 1 funt. Svilna nit iz zapredka je pretenka, zato
se jih navadno 8 do 12 sprede skup, a še taka nit je tenka kako r
las. Iz 10 funtov zapredkov dobi se l funt predene svile . Vsle d
neke bolezni na svilnih gosenicah svilarstvo v zadnjih letih nazaduje.
K prelcem spadajo še nadalje : n o Č n i pavlinček (Saturnia
earpini) ; borov prelec (Gastropacha pini) , pod. 190, je
borom najškodljiviša žuželka . Sprevodnega prelca (G. processionea)
gosenice žive družno v spredenem gnjezdu, katero v lepem
redu ena za drugo gredoč zapuščajo in nažrši se povračajo se v