Zoologija.

Členarji. Košarji . 865
napno, da jih je komaj poznati . Najbolj znan je navadni klop ,
tudi klešč in l a š č e c imenovan (Ixodes ricinus), dolg je 7 mm . ,
napit je debel kakor lešnjak .
V peti in zadnji razred pajkovcev spadajo tako zvani b r e zpluèniki
(Apneusta), to so malo znane , nič posebno znamenite
Živalce, od kojih nekatere zivé v morji, druge so pa mikroskopičn o
majhne .
Sedmi r od : Ko§arji ; Crustaeea.
Koža pri teh živalih je rožena, ako se pa va-njo vleže ogljen- 21 1
čevokislo apno, postane trda, skorjasta. Glava in prsi zrastó navadno
skupaj v en kos , ki je pokrit z lupino, tako imenovanim
košem , od koder je vsemu redu nadeto ime : koša rj i. V ostalem
vlada v tem redu za čudo velika raznovrstnost , in zato g a
je težko veljavno označiti . Naj zadostuje, ako rečemo, da semkaj
spadajoči členarji obstojé iz mnozih neenacih obročkov , a vsak
obroček ima kakave členovite ude , naj si vže bodo grizala , al i
noge ali pa plavute. Na glavi videvamo nasajene , sestavljene in
enostavne pikčaste oči, dve ali štiri tipalnice, ki so časih jak o
dolge, bičaste. Prve noge so rade spremenjene v škarje . Z malimi
izjemami Živé košarji v vodi, dihajo pa ali resastimi škrgami al i
pa škržnimi vrečicami. Nekateri so zmožni izgubljene posamezn e
ude zopet nadomestiti . Pomnozavajo se z jajci , pri nekih so mladiči
starim podobni in se samo večkrat levé, pri druzih zopet s o
mladiči vsi drugačni in se morajo preobraževati .
Ta red nij ravno prebogat gledé vrst, kajti v vsem jih j e
znanih kacih 1500*), ali vendar se vže le pko po njihovi raznovrstnosti
sodi, da morajo razpadati v mnoge razrede in plemena .
Pri razvrstitvi košarjev gleda se največ na noge, namreč koliko
jih je, kakave so in kje so vraščene, pri nobenem živalskem red u
torej pisci niso gledé števila in nazivja razredov tako navskriž -
nega mnenja, kakor baš pri košarjih .
Prvi razred : Oklopnjakl ; Thoraeostraea .
Semkaj spadajo pravi raki, ki niso samo največi, temveč 21 2
tudi najkoristniši košarji, kajti so ravno tako okusna, kakor tečn a
in redilna jed. Nog imajo pet parov, zatorej jim tudi deseto rt o ž c i
(Decapoda) pravimo ; glava in prsi so pokrite velicim ščitom
(košem) ; nekateri imajo dolg obročkast rep , drugi so brezrepi .
Izmed prvih omenjamo : navadnega potočnega raka (Astacus
fluviatilis), ki časih sleče staro lupino in dobi novo. Živ rak
je zeleno rjavkast, kuhan pa Žarko rudeč . Na spodnji strani glavoprsja
so usta, okoli njih je nameščenih šest parov žvekalnih pri -
prav, zadnji trije pari so nožicam podobni ter se zategadelj ustn e
*) Istini smo bliže, ako rečemo 3000. Fr.
Zoologija . 24