Zoologija.

Sesavei . Kitovei . 281
se do tulnja, ki je zlezel na suho, posnemovaje njegovo gibanje in
njegov glas, in ako mu se posreči, udari prestrašeno žival s kolo m
po gobci. Mnogo ladij hodi vsako leto v one ledene kraje tulnje
pobijat, zato je pa tudi teh živali , ki so nekdaj v nepreglednih
množicah ležale po ledu, vsako leto manj .
Druge bolj redke vrste so : morski menih (Ph. monachus) ,
kuèmar (Ph. cristata), morski lev (Otaria jubata) . S strahovitimi
okli oboroženi mr o ž (Trichechus rosmarus) je 18 do 20 črevljev
dolg in 1500 do 2000 funtov težak . Prebiva v severnih ledeni h
morjih, hrani se večidel s školjkami. Mroži se časih med sobo grdo
koljejo in tudi človeku so nevarni protivniki .
Dvanajsti razred : Kitovei, Cetaeea .
Glava pri teh živalih prehaja tekaj v truplo , prednji udje 132
prestvarjeni so v plavute, a mesto zadnjih imajo veliko, ravno p o
vodi položeno repno plavuto . Vse to dela , da so te Živali še bolj
podobne ribam, nego prejšnje. Neuki ljudje jih tudi navadno ka r
naravnost ribam prištevajo. Koža jim je največ gola, samo nekater e
imajo na gornji ustnici redke dlake ali ščetine . Zivé samo v vodi,
zlasti v mrzlih moljih in v atlantskem oceanu . V ta razred spadajo
velikani živalstva, katerih tudi predpotopne živali gledé velikosti
ne presegajo .
Sesaycem še najbolj podobne so morske krave ali sirene ,
redkodlakave, 10 do 18 črevljev dolge , z morskimi rastlinami s e
hraneče živali, ki se nahajajo na ustjih velicih rek, kakor na pr .
lamantin ali atlantska morska krava (Manatus) na ustji
Orenoka . Morska deva (Halicore) živi v indijskem oceanu. Obojih
meso je užitno .
Pri pliskavkah ali delfinih in pri kitih so nosnice na
temenu in služijo ob enem tudi za štrcaljke, iz kojih brizgajo vod o
in vodeno pa'ro . Pliskavke imajo dolge vrste ostrih zob ter so požrešne
morske zveri. V starem veku so si o njih vmišljali marsikake
bajke, zlasti so jim pripisavali veliko veselje do godbe .
Omenjamo samo navadno pliskavko (Delphinus delphis) , i n
morsko svinj o (D. tm.sio) živečo po vseh morjih. Pri 20 črevljev
dolgem samorogu ali n a r v a (Monodon) izraste en očnjak
v ravno, do 10 črevljev dolgo oklo . P o t v a l ali glavač (Physeter)
je do 70 èrevljev dolg velikan, a od te dolgosti odpade tretjin a
na glavo, v kateri se nahaja neko tekoèno olje , ki se v mrtvi živali
strdi in daje tako imenovani kitov m o z e k. Razen tega do- ,
biva se od glavača tudi r i bj e salo in ugodno dišeča ambra ,
ki se izločuje v njegovih črevih .
Pravi kiti so brez zob, in imajo samo tako znane use, t o
so namreč prožne rožene ploče, ki so bolje znane pod imeno m
ribja kost. Raba te ribje kosti je znana. V primeri z nerazmern o
veliko glavo je oko jako majhno ; pod tenko kožo ima debel mastn i
nasad, ki izcvrt daje ribje s al o, Navadni ali g r eni a d s k i kit