Zoologija.

230
Zoologija .
108 Razredba sesavcev .
A . Krempljarji .
S kremplji ali nohti na
prstih .
a) S popolnim zo -
b o vj m .
Dvoroki z dvema rokama.
2. Cetveroroki s štirimi
rokami .
3. P rh ut a r j i z letavn o
mreno .
4. Zveri brez vreče n a
trebuhu .
5. Vrečarji. z vrečo n a
trebuhu .
b) Z nepopolnim zo -
bovjem .
6. Glodavci brez očnjakov
.
7. Redkozobi brez očnjakov
in sekavcev, al i
celó brez zob .
B . Parkljarji .
Konec prsta tiči v parklji .
8. Mnogoparkljarj i
na vsaki nogi več kot
dva parklja .
9. Dvoparkljarji dva
parklja na vsaki nogi.
10. Kopitarji en sa m
parkelj na vsakinogi.
Prvi razred : 1)voroki ; Rimana .
C . Plavutarji.
Prsti zvezani s plavn o
mrenico .
11. T ul nji s štirimi plavutastimi
nogami.
12. Kiti z dvema plavutastima
nogama .
109 Edini rod in edina vrsta v tem razredu je : človek (Ioin o
sapiens), čegar telo smo dosle pred vsem premišljevali in opisovali .
Po uredbi svojega telesa se dá človek prav za prav primerjati živalim
ter ž njimi staviti se v eno vrsto , a njegov um in jezi k
ga nad vse živalstvo vzvišuje kakor gospodarja. Toda tudi po vnanjih
znakih se razlikuje od najbližih in najpodobniših mu živali ,
tako na pr. ima samo na prednjih udih roke , na zadnjih ima p a
plošnata stopala, in torej more hoditi po konci , kar nobeni drug i
živali Bij mogoče. Nohti na človekovih prstih so popolnoma ploščati,
in v ustih stoji zob pri zobu brez kake škrbine , vsi ravni
in enako dolgi . Po telesu ima jako malo dlak, skoro bi rekel , d a
je gol, na glavi pa nosi obilno, časih jako dolgih las .
Vže v §. 37 in 38 smo naglaševali razmerje , v kojem stoj i
velika duševno zmožnost človekova z razvitkom njegovih možgan .
In v resnici so možgani celo na najzadnji stopinji omike stoječeg a
človeka mnogo ved. in imajo mnogo več zavojev , nego možgani
naše najbliznje sorodnice, namreč opice. Nasproti temu pa tudi pri
divjakih niso nenavadne lobanje ali črepine , katerih otline nis o
nič manj prostorne nego lobanje največ naobraženih narodov . Iz