Zoologija.

178
Zoologija .
tavajo, in pa mnogi gibalni, pa prav malo čutnih živcev. Zato človek
ne čuti posebne bolečine, ako se tudi kaka mišica proreže .
Mišice so s kostmi večidel tako spete, da je mišica pritrjen a
na dve kosti . Tako na, pr. je tako imenovana dvoglava mišica, z
gornjem koncem prirasla na nadlehtnico in gre na notranji stran i
lehti do koŽelnice, na katero je z doljnim koncem priraščena . Ak o
se ta mišica skrči , morajo se podlehti vpogniti navznoter . Gledé
dolgosti in moči so razne mišice jako različne .
Vsaka mišica je namenjena nekemu stanovitemu gibanju, tod a
za, nekatero gibanje mora, več mišic sodelovati . Prorežemo li kak o
mišico, preneha stanovito gibanje popolnoma, ali je vsaj oslabljeno ,
ali pa več ali manj spremenjeno. Ako je kak del telesa po delavnosti
kake mišice premaknen iz svojega poloŽja, ga ista mišica
ne more nazaj spraviti, temveč je za to delo v& nameščena druga
mišica , ki oni prvi ravno nasprotno deluje . Zato razlikujemo na
udih mišice u p o g i b n i c e, ki posamezne dele na udih upogibajo ,
in pa mišice natezniee, ki jih zopet stegujejo. Prve IeŽé na notranji
plati kostnih sklepov , druge pa na -vnanji . Druge mišic e
imenujemo ravno tako po njihovi delavnosti : p r i t e z rt i c e, o dteznice,
vrtiljke in zapornice .
29 Iz vsega, kar je dosle o mišicah bilo povedanega, bode vsakd o
sprevidel , da more biti število vseh mišic jako veliko, in ker s o
skoro vse parne, to je enako na desni kakor na levi strani, štejej o
anatomi na človeku res blizu 238 parov mišic. Tukaj nij kraj, d a
bi naštevali in opisovali vse te mišice , to je posel anatomije, ko t
posebne znanstvene stroke . Površne mišice se vže odkrijejo , ak o
oderemo kožo. Pri opisu se v skupni namen delujoče mišice tud i
zmerom skupaj imenujejo . Za primer predstavljamo v pod . 17 mišice
glave in vrata .
Naposled spomnimo se še onih mišic, ki se kakor koža n a
široko razprostirajo, S tako mišico premika človek kožo na glavi ,
konj kožo na hrbtu, in taka mišica tudi ježu stori mo goče , (la se
more v klobčič zviti in bodice našopiriti .
3, zli c .
30 ;pivci so iz neke posebne snovi:, ki se po obliki in po sestavi
od vseh druzih tvarin razlikuje. Videti je kakor neka bela sirasta
stvar, ki se tu in tam nahaja v vedi množini , drugod pa je razpeljana,
v tencih nitih .
Zivčna snov je dvojna, Ena je zložena iz pretencih cevčic ,
živčna vlakenca imenovanih , ki so polne neke bele mozkaste
tvarine, (kuga pa obstoji iz okroglastih živčnih celic, ganglij e v a
telesca zvarnih , ki se od prvih razlikujejo vže po posebni siv i
barvi. Te dve snovi je pa samo z mikroskopom mogoče razpoznati .
31 Vesoljna 'Živčna sostava ali sistem razpada po svojem namen u
v dva ločena sistema, namreč v anim al ni Živčni sistem ,
kateri ravna vsa prostovoljna gibacija in občutke našega telesa, in