Zoologija.

133
282
Zoolo Ija.
(Balaena), 60 do 70 črevljev dolg in 1000 centov težak, je ogromn a
žival, ki more z udarcem svojega repa čoln razdrobiti, a venda r
jo umori od slabe človekove roke vržena ostev , kajti ranjen kit
mora zaradi sape zopet vsplavati na površje, kjer mu človek zadá
novo rano. Tako se izkrvavi, onemore in pogine. Brezobziren lov
je število kitov vže znatno zmanjšal . Gib a r (Balenoptera) ima na
hrbtu dolgo plitvo in je do 90 èrevljev dolg .
Drugi rod : Ptiči, Aves .
Ptiči so pokriti s perjem , in to perje najbolje znači ptiča .
Razen tega opažamo na ptiči štiri ude , prednja dva so perutnice ,
zadnja dva pa noge , nadalje večidel trd jezik , brezzobe rožen e
čeljusti , dve nosnici in. na ven odprto uho brez vnanjega uhlja .
Ptičeve rožene čeljusti navadno imenujemo kljun. Dolgi, iz 9 do 23
vretenec sestavljeni vrat glavi jako olajšuje gibanje . V primeri
veliki možgani nam razjasnjujejo dobro pamet in podučnost mnozih
ptičev. Posebno krepko razvite so prsi z velicimi plači, do katerih
vodi dolg, večkrat zvit sapnik . Taka plača zajamejo mnogo zraka ,
kar olajšava letanje in ob enem tudi dela, da so ptiči najglasnejš e
živali.. Oni jedini imajo dar petja . Njihova kri ima 37 do 50 ° C .
toplote, je toraj toplejša nego kri sesavcev. Skelet ima tudi nek e
posebnosti. V razmeri je jako lahek, kajti so vse kosti tenke, od e
in zrakom napolnjene, kar letanje jako pospešuje . Prsnica (prsn a
kost) je široka, navsprecl ima oster greben , nad njo je pa črki V
podobna kost, imenovana kobilica ali vilic e .
Vsako pero obstoji iz tula, b e t v e in kosmaée. Hran o
dobiva pero od dolnje strani po nekih žilicah, ki se razprostiraj o
po d u š i, tako namreč se imenuje tenka kožica sredi tula. Gornj o
obleko delajo krov rt a p e li se s a, pod njimi in med njimi so p a
še druga mehka in volnata peresa, mah ali p u h imenovana . Ptice ,
zlasti pa vodne, imajo mastno' perje, ki se v vodi ne zmoči. Jesen i
ptič perje spremeni, pravimo , da se brije ali s k u bi, zato razlikujemo
zimsko in letno obleko, ki ste časih znatno drugačni. .
Ptiči se razmnožavajo z jajci, ki imajo apneno lupino. Ptic a
znese navadno 6 do 12, redkokedaj 20 ali še več jajec v gnjezdo ,
je večidel jako umetno izdelano . Jajca se pa morajo valiti, to
je, kake tri tedne morajo biti v temperaturi od 30 ° R ., da se mladi č
razvije. Stari mladiče ljubeznjivo in skrbno pitajo in če je treb a
tudi branijo z veliko počrtvovnostjo . Ptice jedó vse mogoče rastlinske
in živalske snovi, prebivajo pa na vodi ali na kopnem, ne -
kateri pa tudi čas na vodi, čas na kopnem. Z obzirom na trakov
kraj so ptice ali stalne (na pr. vrabci), ali so klateži (na pr .
drozdi) ali pa selivke ali potnice (na pr. lastvice) .
Ptiči se razlikujejo posebno po nogah in po kljunu . Nobena
ptičja noga nima več nego štiri prste . Kratkega ob truplo stisnenega
stegna, kakor tudi kolena nij niti videti. Stopalo ima en o
samo kost, k r a č n i c o imenovano. Sklep kračnice z golenico zo -