Zoologija.

35
Zooloija .
veje, med njihovimi razrastki imenujemo : solzni živec, nebni živec ,
nadalje zobne in jezične Živce ; ( . potezni očesni živci ; 7„ o blični
živec ; slušni živec .
Ostali štirje živci, ki izvirajo iz podaljšanega razprostirajo
se ne toliko v glavi, kolikor drugod. po telesu, posebno p o
drobovji, zlasti po želodci in po črevih . Zanimiv je sosebno deset i
ali obhodni živec (aervas vagus zato tako imenovan, ker s e
jako daleko razšir;a na razne strani. njim se posebno animahii
sistem veže z vegetativnim. Odtod. se razjasnjujejo marsikatere
čudne prikazni, tako na, pr . da so slabosti v želodci skoro zmerom
zvezane z glavobol, o, (la človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste
po črevih gomazé in še dr .
Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev, med temi je ose m
parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pe t
parov križnih živcev . Ta števila se torej vjemajo s številom dotiènih,
vretence v hrbtanei. Vratni živci počeni od petega (h
osmega se stikajo v velik pletež', g, od katerega se odcepijo živci
za roke, Takisto dela tudi pet ledvičnih živcev veliki pletež k ,
kateri oddala živce za no ge.
h . Vegetativni Živčni sistem .
Posebni znak vseh živcev tega sistema ,je, da niso zloženi i z
zvezkov vzporednih. vitek , ki se potem na, stanovitnih mesti i o d
zvezka odcepijo, temveč da izhajajo iz živčnih ozlov ter se zopet
v ozle shajajo ter tako delajo mrežaste pleteže . Take Živčne ozl e
imenujemo ganglij e in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem .
Osrednji ali centralni del tega sistema ima podobo konopca,
na kojem je kacih 24 ali 2D živčnih ozlov nanizanih ter s e
simpatični živec imenuje. Ta somerni pletež sega, od glave d o
konec trupla; leži na sprednji strani hrbtanea , pa, se razširja tudi
njemu ob stranéh ter je v mnogi zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi
Živci. Kot posebne dele razhkrijemo glavni oz& , gornj i
in spodnji vratni ozel , ledvični in križni ozel . Od simpatičneg a
živca razhajajo se kakor žarki o b k r a j n i (periferiéni) pleteži, o d
kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji volil
pletež leži v gornji strani trebušne otline, pokrit s trebušnico (kožo )
ter oddaja veje v prepono, želodec, jetra in vranico (slezenW . Ak o
človeka v ta kraj krepko suneš , podereš ga teboj na tla ali g a
celó omamiš za nekoliko časa. Vsi ti živci vzrokujejo gibanja i n
opravila v dotiènih organih, ne da bi mi o tem kaj vedeli, popolnoma
neodvisno od naše volje . Mi dihamo, prebavljamo hrano, kr i
roji po našem telesu , a vse to se godi brez naše zavesti, cela v
spanji . Ravno tako ti sivci ne posredujejo nikakoršnih občutko v
vnanjih vtisov. I)asiravno imajo Želodec, čreva in žile mnogo živ -
cev, mi vendar ne čutimo hiti prihoda jedil v želodec, niti njihove ga
gibanja po črevih ; kakor tudi ne obtoka krvi po žilah ali prav nič ,
ali pa le nepopolnoma , in sicer posredovanjem animaháh Živcev .