Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>Zoologija</strong> .<br />
160 — telesnih obročkov, kakor tudi po tem, da njihovo telo ni j<br />
razdeljeno na tri dele. Preobrazujejo se nepopolno, samo večkratnim<br />
levljenjem. Jedó majhne žuželke in gnjile rastlinske in živalske<br />
snovi. Nahajajo se pod kamenjem , listjem in v mahu .<br />
G o s t o n o g ali o s k o r š, tudi železna kača (Jtilus terrestris)<br />
imenovana stonoga je okroglega trupla, 25 mm . dolga, črno-siva<br />
in po hrbtu dvojno rumeno progasta ter ima 90 parov nog .<br />
Striga ali kačja teta (Scolopendra electrica) je plošnata , ima<br />
69 parov nog in se v temi sveti . Po vročih pokrajinah nahajaj o<br />
se velikanske, do 25 cm . dolge strige, ki so strupene .<br />
Šesti r e d : Pajkovci Arachnida .<br />
206 Te živali imajo večidel okroglast zadek , ki je mnogo ve n<br />
nego z glavo zraščene prsi . Na prsih so vraščeni štirje pari nog ,<br />
kril pa nikdar nem* . Veèi pajkovci dihajo s pluèi, ki so podobna<br />
dvema kožnatima vrečicama, drugi imajo pa , kakor žuželke , dušnice,<br />
po kojih dospeva zrak v truplo ter se ondi dotika krvnih<br />
Žilic. Na gornji plati glavoprsja so enostavne, pikčaste oči, navadno<br />
jih je po osem, a pri vsacem rodu so različno razstavljene.<br />
Razmnožavajo se z jajci, ne preobrazujejo se, pač se pa leve<br />
nekoliko kratov. Roparji so in se hrane manjšimi živalcami ,<br />
207<br />
ali pa izsesajo veče , samo nekatere<br />
Jedó gnjijoče in preperele stvari. Na<br />
drugi strani pa tudi mnogo živali<br />
zobljejo pajke. Sploh se more reči,<br />
da te živali niso niti koristne, niti<br />
znatno škodljive. Nekatere so oboro -<br />
zete strupom, ki je pa, vsaj pri evropskih<br />
vrstah, samo manjšim živalim ,<br />
nikdar pa človeku škodljiv. Delim o<br />
jih v nasladnih pet razredov.<br />
Prvi razred : èipavei ; Scorpionlda s<br />
šéipavci razlikujejo se od pajko v<br />
s podaljšanim truplom, ki je členovitemu<br />
repu podobno. Na konci zadka<br />
ima otlo, zakrivljeno želo, ki je v dotiki<br />
s strupnim mehurcem . Evropski<br />
ščipavec ali škorpijon (Scorpio<br />
europaeus), pod. 196 , ki se nahaja<br />
povsod pri nas in dalje po južni<br />
Evropi, je samo manjšim živalcam ne -<br />
varen, pri večih vbodeno mesto k večero.0<br />
oteče. Pik velikega indijskega<br />
škorpij ona, kije do 15 cm .<br />
dolg, pa velja sploh za smrtonosnega .<br />
Pod. 196.<br />
Evropski šèipavee ; Scorpio euro -<br />
paeus. Od spodaj .
Change language