Grška. I holool a

350
Rimska mythologija .
izvaja od mirte, ki je njej posvečena brž ko ne
pa je vendar treba prvotno ime Murcia izvajat i
od m uleer e (ine~iti). CI o a cin a pride, kakor
se zdi, od c lu e r e ali elo a r e luere (čistiti) .
C al va brž da od ca]. vere (ukaniti, varati) . Čuden
pomen ima priimek L ibitina, Lib entina -
L u b e n t in a, L u b i a ; kajti, dasiravno pomenj a
baje priimek, izveden od l ib et, l ub e t, boginjo
naklonjenosti, merijo vendar vse stvari pri
njeni službi na smrt in mrliča. V svetišče V e -
n ere L u b e n ti n e so spravljali vsa orodja ,
ktera so bila za pogreb potrebna, in po ukaz u
Servija Tullija se je moral v onem svetišči z a
vsaeega mrliča izročiti denar . Prav verjetno je,
da je dobila Venera ta pomen vsled zamene s
staroitalsko mrtvaško boginjo L ib itino, ktera
se je tudi smatrala za P r o s e r p i n o .
Pod gori navedenim priimkom je imela Venu s
3 Rimu različne hrame in razna svetišča, tod a
njena služba se je povzdignila do posebne veljave
še le za časa Caesarja Augusta, kter a
sta jo smatrala za praroditeljico julskega plemena.
Kako in kedaj je prišlo njeno bogočastj e
3 Rim, ni znano ; tudi se ne vé, kteri pomen
je imela Venus pri Rimljanih, predno so spre-