Grška. I holool a

344
Rimska mythologija .
in Jupitrom, vladal v Italiji ter vsem bogovom
ustanovil svetišča .
Pojem časnega začetka in vstopa, prehoda
in prehoda iz enega oddelka časa v druzega j e
postal pri Janu splošen in se raztezal èrez vsakovrstno
človeško djavnost . Rimljani so namreč
vsakemu začetku pripisovali veliko važnost ; o d
dobrega ali slabega začetka odvisuje dober al i
slab vspeh vsake stvari . „Vse tiči v začetku
na prvi glas ste poslušni s plašnimi ušesi, l e
prva tiča, ki se prikaže, je pomenljiva augurom” ,
govori Janus sam pri uvidu (Fant . I, 179.). Za
tega del je Janus tako važen, v vse razmer e
privatnega in javnega življenja segajoč bog. Pri
vsakem podjetji, pri začetku setve in žetve (J anus
Consivius), pri nastopu službe itd. s o
ga na pomoč klicali. Pri vsaki molitvi so njega
prvega imenovali, ob velikih božjih praznikih s o
najprej njemu darovali, kajti on je odpiral, tak o
so namreč mislili, molitvam duri nebeške .
Cas in kraj sta sorodna pojma, vsled tega
je Janus lahko postal tudi bog krajevnega prohoda,
bog duri, ki so se po njem imenovale tudi
i a n u a e ; lan i se zovej o prohodi mestnega obzidja.
Janus je čuval durne vhode in izhode ter