2008/2009 - Medicinska fakulteta - Univerza v Ljubljani

temu, da obiskuješ več različnih ambulant po Londonu, je mesečna vozovnica za Underground zelo
priporočljiva.
Ko je bila nastanitev urejena, se sva se lahko posvetila študijskemu delu izmenjave. Že pred odhodom
v London ti na njihovem oddelku za družinsko medicino (Department of Primary Care and Social
Medicine) dodelijo mentorja, sicer pa si ves čas v kontaktu koordinatorico na oddelku Kate
Woodhouse, ki je zelo prijazna in se zmeraj zelo potrudi, če se pojavi kakršnakoli težava. Z najino
mentorico Dr. Stello Major sva se dogovorila za delo na večih področjih, ker je fakulteta res zelo
kvalitetna in vsi mentorji zelo profesionalni in te motivirajo in omogočijo, da se naučiš mnogih
različnih stvari. Sicer pa je obseg študijskih obveznosti odvisen od vsakega posameznega študenta –
mentor ti ponudi mnogo stvari, sam pa si potem izbiraš tiste, kjer bi rad sodeloval.
Midva sva sodelovala pri delu vaj iz splošne medicine, kjer se študenti petega in šestega letnika učijo
komunikacije z bolnikom – zelo podobno kot na naši fakulteti v sklopu Družinske medicine. Kar je
pomenilo, da sva prisostvovala njihovim vajam približno 1-2 krat na teden, skupaj približno mesec in
pol. Pri teh vajah se naučiš mnogih veščin, ki jih kasneje lahko uporabiš pri delu v ordinaciji in so zelo
koristne. Prisostvovala pa sva tudi pri eni lekciji 'problemsko usmerjenega učenja' (Problem Based
Learning), ker takšnega načina učenja na naši fakulteti še nimamo in se nama je zdelo koristno
spoznati, kako takšen študij sploh poteka.
Najina mentorica nama je tudi omogočila nekaj obiskov v ambulanti splošnega zdravnika – v najinem
primeru ambulanti mentorja za raziskovalni del izmenjave. Tako sva imela možnost, da spoznava delo
zdravnikov tudi v praksi.
Sicer pa sva večino najinega študijskega časa porabila za raziskavo, ki nama jo je predlagal mentor Dr.
Martin Rhodes. Odločili smo se, da izvedemo podobno evalvacijo, kot jo je že izvedla Erasmus
študentka iz Slovenije pred dvema letoma. Ocenjevali smo delovanje ene izmed manjših klinik v
primarnem zdravstvu, ki so bile ustanovljene z namenom, da zapolnijo vrzel med primarnim in
sekundarnim zdravstvom, in tako skrajšajo in izboljšajo zdravljenje pacientov, ki so sicer napoteni
direktno v sekundarno nego. Namen je bil s pomočjo povratnih informacij, ki smo jih zbirali z
vprašalniki za paciente in zdravnike, oceniti, kako zadovoljni so s storitvami, ki jih klinika nudi. K
temu smo dodali število bolnikov, ki so napoteni v kliniko in nato napoteni naprej v sekundarno nego,
da smo dobili približno oceno efektivnosti takšne klinike. Takšna raziskava je pomenila mnogo dela s
statističnimi podatki, vendar pa tudi obiske v ambulantah klinike, ki so popestrili vso zadevo. Tako sva
predvsem drugo polovico trimesečne izmenjave posvetila zbiranju vseh podatkov in na koncu spisala
končno poročilo v obliki raziskovalne naloge in rezultate predstavila vsem zaposlenim. V tem času sva
se naučila zasnovati in izpeljati manjšo raziskavo in na koncu tudi predstaviti izsledke dela.
Treba je povedati, da je način in obseg študijskega dela v sklopu družinske medicine na Erasmus
izmenjavi na Imperial College zelo odvisen od vsakega posameznega študenta in mentorja. Študent
lahko izbira med mnogo stvarmi in se potem sam odloči čemu se bo posvetil, vsekakor pa študij
zajema neko raziskovalno delo. Mentor tudi prisluhne željam študenta in v mojem primeru mi je
mentorica omogočila prisostvovanje na eni izmed psihoanalitičnih Balintovih skupin.
Sicer pa Erasmus izmenjava ni le študij in v mestu kot je London, se študent tudi s težka upre, da ne bi
užil mnogih možnosti, ki mu jih mesto ponuja. Ne samo, da je večina muzejev in galerij brez
vstopnine in se tako lahko kadarkoli hočeš porazgubiš po teh sobanah, ampak je tudi drugih dogodkov
v mestu toliko (festivali in koncerti, bolšji sejmi, razstave, pestro nočno življenje), da pospešijo čas v
teh treh mesecih, da teče še hitreje kot sicer. Seveda pa k temu prispevajo tudi družabni večeri in
aktivnosti, ki jih organizira Erasmus klub na Imperial College. Organizirajo skupne večere v različnih
pubih in diskotekah, športne aktivnosti in izlete (v najinem primeru v Oxford). Tako spoznaš večino
tujih Erasmus študentov in navežeš stike z ljudmi z vse Evrope, pa tudi sveta.
V tem času študijske izmenjave porabiš nekako 1000 funtov na mesec, vendar po vsem kar si doživel,
ugotoviš, da bi ta denar le stežka bolje unovčil. Sicer pa trije meseci minejo zelo hitro in na koncu se
7