KNIZICA

S33
verhu kir je naj viŠši biL Ino tako jima je vse
upanje v kvar prišlo. Pak kedar vsa pomoč na
sveti imne, kedar beda — nevolja. nesrechih.Ijudi
naj vise stopi ina kedar se zdi ? da uže nikakega
posredka ino nikakše pomoči vcč ni tedar! JjuM
otroci, tedar božja previdnost ocitno iztegne svojo
mogocßo desnico, ino nam posredkov pod'a^ na
ktere Se niti 'pomislili nesmo.
lao tako le se je tude tukaj pripetilo« Ko
uže je Robinson sam meni], da je Tsa nadeja
izčista izginola, ino od medlobe vesla vec gnati
ni mogel; je na nagloma poznal ? da ladjicka ta~
ko silüo vec ae leti, iao v vodo pogledne je.-.videl
? da ni vec tako skaljena,, kakorje pred bila.
Ko je pak drugi'c na vodo poglednol^ je pqrazu-
Biel 7 da se. tu struga deli ? ino da jejna naj silneja
panoga k polnoči — k sevem struje — rine
— beži, druga pak se slabsa, po kteri je ladjica
plula, zavitinato k poldnevi —k.jugu obraca.
Poia radosti je zaklical k svcmu dr.ugu 9 kir
je na pol mertev bil. ??Gor! Gor! Fetek! Bog
hoce ? da se ötmeva — ,.rešiva! a Povedel mu je
Yzrok sVojega upanja 3 iaö od veselja oba plesajoca
? sta se drugoc vesel lotila, ktere sta 'rav-
BO od veljke slabosti odložüa* Pokrepcana z nepričakavanim
upanjem -ohranjenja svojega živ-
Ijenja, sta se opet z Telikim prizadevanjem proti
strugi upirala iao k svojemu naj vekšemu veselju
ugledala,, da jujni tmd zastonj nL Robinson kir
je tako dolgi čas crez tolikere nesrece poucen
bi! ? da bi na vsako rec dobro pazko imel^ je poznäl,
da IDU tude toti veter ni dober. Zato je tu*
de kmalu plalitu — jadro razesterel — raizpnol, v
16*