KNIZICA

236
bi ladjico, kamor bi hotela, varneje mdati mogla.
Plavila sta se poleg meli —- produ s to.nadejo,
da jo skoro mineta,
Pak sta se moFala gotovo cetiri ure peljati
preden se jima Je nadeja izpolnilaj kajti tako daleko
se je la mel od polnoči k poldnevi tegla.
Robmson je v pamet vzel, da se ravno ua to
strano vlece, gder je on pred devetimi leti tonol
iao da |e to ravHO ta mei ? na kteri je toistokrat
korabel} uveznolj iao se vec genoti m mogeL.
Naposled sta drugoc prišla na pogodmo vodo
ino kalikor sta le mogla se uperše ? sta se na
ravnost plavila k ostrovu^ ko jima je nine celi
pred öcmi bil. Tu sta potle k bregu priplula. ravno
ko je solnce zaliajalo^ ino vsa umedljena, pak
nad svojim osvobojenjem nezmerno razvese3jena ?
sta na zemljo izstopila.
Nijeden jima celi den Bič ni v usteh imel;
Ino zato se tude docakati nesta mogla ? da bi domu
prisla, Ino sta pojedla vso zalogo živeža, ko sta
jo pred s sebo na ladjicko vzela. Pak sta ladjico
v inali zatok — zaliv potžgla5 inö sta se ze
vsena, kar sta na — nji imela5 domu vernola»
Bobinson ino Petek sta se po teh mnogih
nevoljah ino iežkosteh ? ko sta jih. na morju prestala^
v pocinek podala; Petek je uze skoro drenaal5
ino Bobinsoa se je Boga gorece poniolil, dä
ga je drugoc pred smertjo ohranil*
Mi bi to tude lehko ucinili ? pak ker |e po-
zdno nij preskočim to noc ? ino vam povem ?
kaj
se je drügega dne zgodilo.
5)No Petekj" je Robinson pri za^terku pital