KNIZICA

254
po imeni imenoval. Pak velika doba je minola,
preden je Petek opet oci odperel ino znamenje
od sebe da), da se v živJjenje povrača. Pak je
dnigoc pregovoril ? lno mu pripovedoval^ kolikor
grozna prigoda ga je srela, da se .nra je-tej korabelj.
kakor velika lesena gora zdel, iz ktere so
trije visoki stromove izrasli (mislil je stežnje—
jadrene drevesa — (jambore) ? da se mu je to
belo zvere Ijubezuivo prilizavalo , ino da ga je
rogata Ino osata — bradata obloda — spaka —
pošast usmertiti hotela; ino kakor bi sodil, da je
ta spaka gospodin tega lesenega verlm 5 ker razve
nje ni ne jedinega cloveka videl*
Robinsoft ga je s Čudovanjem posIuhaU Iz
tega popisanja je poznal da to rogato zvere ni
nego koza, ino ize vsega ostalega je sodil, da
je korabelj na meli — prode vbegel, ino da so
Ijudje ji opustivše, se na colne bili vtekli. Kamo
bi se pak bili deli, tega ni zapopadtioti mogeL Ako
bi bili na njegov ostrov prišli, bi bili morali, kakor
je verjetno ? ravno na tem mesti k zemlji pristati,
gder sta on mo Petek 5 nine bila, tu pak
njih ni bilo ne sluha ne duha. Ako bi je pak na
Čolneb nesreča bila zalezla, bi morala jih mertve
trapla videti ino colne na meleh — prodeh.
Potle pak se je spomnol, da se je v cas burje
veter najednog obernol, ino od izhoda vleke1 ? kir
je iz početka zapadai bil. Tako, kakor si je raislil,
se je cela tajnost — skrivoost izložila^
Gotovo, je pomislü, ti ljudje ? ko so v colne
vskakali, so od izliodnega vetra, kir je najednor
postal ? zaderžani bili ? da k najaemu bregu neso
mogli pristati* Burja je je k zapadu gnala 5 ino te