KNIZICA

IX
l^egda je :
bila -nemala rodbina •—• obitalj,
k kteri so se vsteliotroclinoodrasei)iljndje ?
bodi ši kefvni prijatelji, all ••drngi -.znanci.
Grospodar ino gospodinja sta yse Ijubilakakor
svoje otroke, akoravno je le Miliča,
najmlajsa ize vseh , njujna "vlastna'bci bila;
ino ravno tako sta ju rada imela ino Ijubila
d^a .znaDca", Hotnnir ino S^etos. Jih prebitek
je bil nedaleko od inesta Hamburga
blizo Severnega morja,
Geslo • prigovor tote rodbine je bilo:
Moli' lno delaj! ino kakor mladi tako
tude stari neso zaali boljse sreee na STeti,
razve kakorsnja jim je iz< izpolnjeya»ja te
aapovedi izplivala — izvirala.
Pri dela all -vsej po dokončaneni dela
je vsaki iž njili želel tude nekaj slisati, kar
bl je razumnejse, modrejse ino boljso nciniti
nioglo. Ino Zrato jim je tude otec vcasu
pak od neccsa drugega prlpovedoval, IEO
otroci so ga veseli miloradi ioo bedljivo —
skerbBo poslusali.
Jedna iz, takovih pripovesti je tude
nasledajoča prigodbo MlajšegaRobins
o n a, Pokler si je pak misliti bilo, da bi
še več tako pridnih otrok bilo, kteri bi tude
radl toto lepo ino cudno prigodbo slisali ali
brali; jo je oča splsal Ino tiskar je moral
veliko tisoc — tanžent taksih^ koižic lagotoidti
— napravlti.