KNIZICA

75
Ljubor. Kaj je videl ?
'O&ü. Ize skale, laket vise od sseinlje je «tör«
mel - molel veliki Ino tolsti - debeli kameu - peč.
Persalo je sicer silao, pak 'po'd. temle .kamenem
je, kakor pod streho suhi kraj ostal. Robiiison
je berž vedel, da je'tu z.a ogenj varen kraj* lao
tude je zgledal, da je tu.kuhiajo Ä ogajišem ioo
dimnikom lehko postaviti* Ino ko bi trenol^ je bil
pri tem delu. Skoro na laket globoko je zemljo
izkopaI7 ino si pomislil ? da z obeju kraju dar do
kamene zsid napravi.
Stanislav* Kaj ! te je hotel zidati?
Qča* Nikar se ne cudi! Robinsoii je bil na
vse bister, kar mu je v oko padlo, ino za vsako
se jc samsebe opital: ?jKčemu bi mi to bilo?"
Tako je jedaor negde na ostrovi glino zagledal
ino kSasu pomislil: ?>I iz te si lehko opeke de~
Jam ? ino mi za zidanje prav priide ! u
Na to gli-
no se je zdaj tude spomnol, ino.ko je s ko~
panjem gotov bi! 5 je vzel lopato ino nož iz kameii8
5 ino jeŠel rgder je glina bila, terse delalotil.
Ker je zemlja od dežja namokla bila ? si j©
lehko gliae nakopal; iž nje si je nadelal opeke
ino je z nožem gladko obrezaL Ko jih je prav
grobo imelj je je nasolnce razstavil, iao umenil,
da bo je jutre drugoc delal, Vemovši se domu,
je pecenje snedel ? ino prav dobro mu je po delu
dišalo. Da bi se pak toti radostai den dositega najodel^še
je tudekokusov oreh snedel ? ako mvno mn
je uže skoro dohajalo^ Teda je imel krasno vecerjo,
~ „Afa!" si je potle radostno ino bolestno
vzdehaol, ah, kako- srecen bi bil, ako bi prijatelja,
le jednega ^Jov§ka ? bodi si najubožaejši berač za