1.2.9 Racunanje vzdolzne normalne napetosti in dolocanje jedra ...

68 1 Upogib z osno silo
Slika 1.39: Pomiki in notranje sile za nosilec s točkovnimi podporami
Primer 1.11 Za konstrukcijo na sliki 1.40 določimo reakcije in diagram upogibnih momentov! Upogibna
togost je vzdolž osi nosilca konstantna E I y = konst., velikosti sil sta F = 40 kN in Q = 100 kN.
Pri računu bomo vpliv osnih sil zanemarili.
Slika 1.40: Geometrija in obtežba preprostega okvirja
Stopnja statične nedoločenosti konstrukcije je n = 3 + 2 − 3 = 2. Nalogo rešimo tako, da statično
nedoločeno konstrukcijo spremenimo v statično določeno. To naredimo tako, da v statično nedoločeno
konstrukcijo uvedemo n dodatnih sprostitev oziroma prostostnih stopenj. Uvedba dodatnih prostostnih
stopenj pomeni, da na izbranih mestih odstranimo podpore oziroma sprostimo vezi. Vpliv
odstranjenih podpor oziroma vezi moramo nadomestiti s statično enakovrednimi nadomestnimi silami
X i (i = 1, . . . , n), katerih vrednosti še ne poznamo. Sile X i (i = 1, . . . , n) so zunanje sile na
statično določeni konstrukciji. Pri uvajanju dodatnih prostostnih stopenj imamo mnogo možnosti. Dodatne
prostostne stopnje moramo uvesti tako, da je determinanta sistema ravnotežnih enačb za statično
določeno konstrukcijo različna od nič. To pomeni, da mora biti spremenjena konstrukcija taka, da se pri
poljubni obtežbi noben njen del ne more premikati kot togo telo.