1.2.9 Racunanje vzdolzne normalne napetosti in dolocanje jedra ...

84 1 Upogib z osno silo
Napetost σ xx mora biti negativna v celotnem prečnem prerezu A x . Poiskati moramo torej največjo
možno pozitivno vrednost izraza v okroglem oklepaju. To dobimo v primeru, da je y čim večji in z čim
manjši. Tem pogojem ustrezata točki 1 in 2 (slika 1.52b).
Točka 1: y = 7.6 cm, z = 0.5 cm : σ xx = −4.0 + 3.4 H ≤ 0 → H ≤ 1.18 kN.
Točka 2: y = −0.4 cm, z = −9.5 cm : σ xx = −4.0 + 1.55 H ≤ 0 → H ≤ 2.57 kN.
Merodajna je točka 1. Sila H je lahko kvečjemu 1.18 kN.
Slika 1.52: a) Račun težišča
b) Račun vztrajnostnega momenta
Primer 1.15 Za konstrukcijo na sliki 1.53 določimo lego tistih točk, v katerih nastane največja in najmanjša
normalna napetost. Določimo tudi velikost ekstremnih napetosti! Velikost sile je F = 100 kN,
momenta pa M = 100 kNm.
Slika 1.53: Geometrija konstrukcije in obtežba s točkovno silo in momentom
Normalno napetost σ xx računamo po enačbi (1.88)
σ xx = N x
− M z I y − M y I yz
A x I y I z − Iyz
2 y − M z I yz − M y I z
I y I z − Iyz
2 z.