Februar - Planinski Vestnik

PLANINSKI VESTNI K
GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
77. LETNIK
1977
BOHINJ IN TRIGLAV
(Natečajni članek za 80-letnico PV, posvečeno 200-letnici prvega vzpona na Triglav)
FRANC CEKLIN
Trinajst stoletij dolga koseška pot je večidel speljana po trdnih tleh ugotovitev in
dognanj, drži pa tudi čez gugljave brvi domnev in preskakuje zevajoče vrzeli nerešenih
koseških vprašanj.
Bohinjske koseze moremo tu očrtati samo v grobih obrisih, kajti dani obseg članka
ne dopušča podrobnosti, širših razlag in utemeljitev, slikovni del pa je zgovoren sam
po sebi.
Najprej imata besedo strokovnjaka — zgodovinar in jezikoslovec.
».Kaže se, da imamo v Vzhodnih Alpah opravka z dvema velikima strujama slovenske
naselitve, šibkejšo severno in močnejšo južno ... Vasi okoli Blejskega jezera moremo
označiti kot zelo močno naselitveno jedro gorenjskega slovenstva... V velikanskih
gozdovih, ki se širijo od Karavank preko Mežaklje, Pokljuke in Jelovice, je edini pomembni
naselitveni otok Bohinjski kot. V Bohinju se naveže na znatno naselitev iz
predslovenske dobe kolonizacija iz prve slovenske dobe; s staroslovenskimi grobovi
v Srednji vasi je dokazana najmanj za deveto stoletje.« (Milko Kos). 60
»Kakor drugi Slovani so tudi alpski bili razdeljeni v rodove in plemena; ... verjetno je,
da so kaj različni slovanski rodovi, ki si pred obrskim vpadom v srednjo Evropo sploh
niso bili sosedje, šele v novi domovini postali drug drugemu sosed. Nekaj krajevnih
imen nas spominja na plemenska imena pri drugih Slovanih; na zahodnoslovanske Stodorance
misliš pri dolinah Vorder-Stoder, Hinter-Stoder, skozi katere teče reka Steyer,
na Štajerskem sta tudi Stoderalpe in Stodervvald, v Bohinju Studor.« (Fran Ramovš.) 61
Presenetljivo. Komaj dan hoda od Donave, severna sled, na koncu 200-kilometrske zračne
črte, ki seka masiv Nizkih Tur in verigo Karavank — v Bohinju južna sled stodoranskih
stopinj.
Koseška vas Studor, eno najstarejših bohinjskih naselij, z obširnim gorskim zaledjem,
se v zgodovinskih virih pojavi šele konec srednjega veka. 62 Ta navzkrižna podatka si
lahko neprisiljeno razložimo s tem, da studorski kosezi, osebno svobodni in sedeči
na lastni posesti, nimajo kaj iskati v fevdalnih listinah in urbarjih srednjega veka. Ko
pa po izumrtju celjskih grofov da cesar Friderik III. zakupno gospostvo Radovljica
z njihovo — nekdaj ortenburško — dediščino v Bohinju vred v roke zloglasni plemiški
rodbini Kreyg, 63 ki je strahovala tlačanski živelj z visoke skale Blejskega gradu, se
«> Milko Kos, Zgodovina Slovencev, 1955, str. 49, 58 In 59.
Fran Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika, Ljubljana, 1936. str. 9 in 10.
« Anton Kaspret. Ober die Lage der oberkralnischen Bauernschaft beim Ausgange des XV. und .m Aufgange
des XVI. Jahrh.. MMK. 2/1889, str. 75; priloga II, str. 112-114.
« Gl Ernst Blrk, Urkunden-Auszuge zur Geschichte Kaiser Friedrich des III. In den Jahren 1452-1467,
65 Archiv fur Kunde osterrelchischer Geschichts-Ouellen X. Dunaj. 1853, str. 208. št. 208 In str. 215, st. 260.