Aktualno: Ali imamo dovolj soli â¦ v glavi? / Grenke ... - NaÅ¡a lekarna

evija za zdrav življenjski slog | številka 17, letnik 02, december 2007 

Aktualno: Ali imamo dovolj soli … v glavi? / Grenke resnice o sladkorni bolezni / 

Kako zdraviti: Deset let u~inkovitega zdravljenja osteoporoze / Preudarno za zdravje: 

Prehlad ≠ gripa / Svetovanje bolniku s težavami med kemoterapijo in po njej / 

V gibanju: Rekreativno drsanje / Za mizo: Kozarec vina naj koristi ali vsaj ne {kodi

UVODNIK 

Kaj je kolostrum 

in zakaj je tako dragocen? 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ekolostrum odlikuje 

visoka vsebnost biološko 

aktivnih protiteles, ki je 

najpomembnejša mera 

kakovosti in učinkovitosti 

kolostruma. 

Neprecenljiva sestava Ekolostruma pozitivno 

vpliva na različne življenjske procese v človeškem 

organizmu in nam podarja pomembne koristi. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Novo! 

100% naravni 

kolostrum! 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Spodleti mi in boljši 

grem naprej 

Še dobro, da čas tako hitro leti in da lahko tudi na novoletne obljube hitro pozabimo. 

Te so največkrat hudo mazohistična zadeva, ki pa nas, na srečo, zvečine ne 

spravljajo prav dolgo v obup in slabo voljo. Še sreča, saj je pravzaprav nemogoče, da 

bi prav 1. januarja res začeli načrtovano dieto, se redno, vsak dan rekreirali, popolnoma 

prenehali kaditi, se lotili pisanja nedokončane diplomske naloge in se nujno 

vpisali na podiplomski študij, začeli iskati novo službo, partnerja ali samo ljubimca 

in seveda nepogrešljivo sklenili – drugo leto bom pa res …! 

Še prav dobro se spomnim svoje študentske prijateljice Jane, s katero sva si delili 

sobo. Njen seznam novoletnih obljub je bil tako dolg, da bi lahko v kosih z njim 

prekrili ves hodnik. Bila je prava mojstrica v iskanju izgovorov, ko je bilo treba utemeljiti, 

zakaj se obljube in velikopotezni načrti ne uresničijo. Začelo se je že takoj 

po polnoči na silvestrovo, češ, praznovanje še traja, zato se še en kozarček ali grižljaj 

(beri kos) torte na to noč pač ne šteje. Pritisk študija in drugih obveznosti, med 

katere so bile vključene seveda tudi številne zabave, so učinkovito strli voljo tudi v 

naslednjih tednih in mesecih. Pa je bilo novo novo leto spet tukaj, nove obljube in 

kajpak izgovori pa tudi. In svet se je lepo vrtel naprej. 

Danes ni nič drugače. Prej nasprotno, hiter življenjski ritem, visoka pričakovanja 

v službi in domačem okolju od nas zahtevajo vse večje napore. Le kdo ima potem 

še voljo živeti in delati brez malih sladkih prekrškov, v kakršni koli obliki že. In 

s tem res ni nič narobe! Obljube naj bodo raje želje, te so po navadi hitreje in lažje 

uresničljive. In kot vedo pogosto povedati zlasti športniki – in gre jim verjeti: želje 

so uresničljive, če si le zastavljamo realne in kratkoročno dosegljive cilje. Vsakodnevna 

zmernost pri različnih dobrinah, ki so nam danes večinoma lahko dosegljive, 

pa nam bo pomagala, da bodo nihanja manjša, skrajnosti pa redkejše. 

V uredništvu naše revije vam, drage bralke in bralci, v mesecu, ko se poslavljamo 

od starega leta in smo v pričakovanju novega, želimo uresničitev prav teh, torej 

realnih želja. Naj bodo povezane predvsem z vašim zdravjem in dobrim počutjem. 

Samo tako boste lahko uresničili tudi vse preostale! In ne pozabite: ničesar, kar 

vam je dano, nikar ne jemljite za samoumevno. Sreča je dragocenost. 

Vanja Badovinac, odgovorna urednica 

Naπa lekarna je 

poljudno strokovni vodiË 

za uËinkovito in pravilno 

jemanje zdravil. 

Foto: Æiga Koritnik 

 

Naπa lekarna je revija 

za izboljπanje kakovosti 

zdravja in æivljenja. 

 

NA©A LEKARNA 3

AKTUALNO 

PREUDARNO ZA ZDRAVJE 


V GIBANJU 

ZA MIZO 

MESE^NI MO@NAR 

12 

Ali imamo dovolj soli … 

v glavi? 

42 

Prehlad ≠ gripa 

50 

Svetovanje bolniku 

s težavami med 

kemoterapijo in po njej 

68 

Rekreativno drsanje 

72 

Kozarec vina naj koristi 

ali vsaj ne {kodi 

80 

Od decembra spet nekaj 

novih zdravil na listi 

1. decembra smo 

zaznamovali svetovni dan 

boja proti aidsu. Kljub 

vsem opozorilom {tevilo 

okuženih in obolelih {e vedno 

nara{~a. Na svetu jih je 

že 40 milijonov. 

Zaradi so~asnosti pojavljanja 

gripe in prehladov ter nekaj 

podobnih bolezenskih znakov 

pogosto pride do zamenjave 

obeh obolenj. Vedeti 

moramo, da prehlad ni gripa, 

saj ga povzro~ajo popolnoma 

druga~ni virusi. 

Bolniki z rakom pogosto i{~ejo 

informacije o razli~nih dietah, 

prehranskih dodatkih, 

komplementarnih prehranskih 

dopolnilih ter telesni 

dejavnosti, da bi izbolj{ali 

prognozo bolezni in kakovost 

življenja. 

Drsanje je {port vseh 

generacij, poleg tega pa je tudi 

eden najcenej{ih zimskih 

{portov. Vse, kar potrebujemo, 

so drsalke. 

“Vino je lahko za ~loveka 

~udovito in primerno, 

s predpostavko, da ga pri dobrem 

in slabem zdravju uživamo 

preudarno in zmerno ter da ga 

uskladimo s posameznikom.” 

Hipokrat 

Iz Zavoda za zdravstveno 

zavarovanje Slovenije so 

sporo~ili, da je upravni odbor 

sprejel predlog nove, 

jesenske liste zdravil. 

VSEBINA 

UVODNIK Spodleti mi in bolj{i grem naprej 3 

ZA ZAÊTEK Makroskop 6 

AKTUALNO Ali imamo dovolj soli … v glavi? 12 

Grenke resnice o sladkorni bolezni 16 

KAKO ZDRAVITI Deset let u~inkovitega zdravljenja osteoporoze 24 

ZDRAVILNE RASTLINE Dragoceni ginseng 30 

MEDICINSKO ZRCALO Težave z uhajanjem urina 34 

PREUDARNO ZA ZDRAVJE Prehlad ≠ gripa 42 

Svetovanje bolniku s težavami med kemoterapijo in po njej 50 

Mati~ne celice in izpadanje las 54 

Zdravi na pot in nazaj 58 

SANJSKA KOLUMNA Take posebne za tiste ta posebne 64 

PORTRET FARMACEVTA Marjana Semi~ Peni~, mag. farm. 66 

V GIBANJU Rekreativno drsanje 68 

ZA MIZO Kozarec vina naj koristi ali vsaj ne {kodi 72 

NAGRADNA IGRA Sudoku 78 

BRALCI PI[EJO Pisma bralcev 79 

MESE^NI MO@NAR Od decembra spet nekaj novih zdravil na listi 80 

NA[A LEKARNA SVETUJE 82 

4 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 5

ZA ZAÊTEK 

revija za 

zdrav ìvljenjski slog 

Makroskop 

Pripravlja: Eva Esih, mag. farm. 

December 2007, letnik 2, πt. 17 

MeseËnik, izhaja 1. petek v mesecu. 

Naklada: 41.000 izvodov 

Vrednost izvoda: 3,67 (880 SIT ) 

Letna naroËnina: 41,10 (9.850 SIT) 

Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o., 

Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana 

E: urednistvo@nasa-lekarna.si 

UREDNI©TVO 

Glavna urednica: 

znanstv. sod. dr. Martina Brank, mag. farm. 

Odgovorna urednica: 

mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del. 

Strokovna sodelavka uredniπtva: Eva Esih, mag. farm. 

PomoËnica uredniπtva: Verena Kogoj 

UREDNI©KI ODBOR 

dr. Aleπ MlinariË, mag. farm. 

Monika Sonc, mag. farm., spec. 

Janez ©pringer, mag. farm., spec. 

prof. dr. Ema MuπiË, dr. med. 

Andreja ©irca »ampa, univ. dipl. ing. æivil. teh. 

prim. Peter Kapπ, dr. med. 

mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje 

prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med. 

Ervin Strbad, dr. med. 

Oblikovanje celostne podobe: IODG 

AD: Duπan Grobovπek 

Oblikovanje in prelom: Silvija »erne 

Lektura: Darka Tepina Podgorπek 

Fotografija naslovnice: Niko V. Kala{ 

Fotogra≥je: Æiga Koritnik, iStockPhoto 

Uvodnik izraæa staliπËa avtorja in ne nujno vsega 

uredniπtva. 

Tisk: Delo T»R, Dunajska 5, 1000 Ljubljana 

Oglasno træenje: 

Entrapharm, d.o.o., 

Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana 

T: 01 5611 341, Faks: 01 5611 342 

E: marketing@entrapharm.com 

Naπa lekarna je meseËnik, na voljo v lekarnah po 

Sloveniji. Revijo lahko bralci v slovenskih lekarnah 

prejmejo brezplaËno. 

Vse pravice pridræane. Celoto ali posamezne dele 

je mogoËe ponatisniti le s pisnim privoljenjem 

izdajatelja. 

Za Ëlanke, v katerih je obravnavano delovanje uËinkovin in zdravil, ki 

se izdajajo na zdravniπki recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: 

Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se 

sme izdajati le na zdravniπki recept. O primernosti zdravila za uporabo 

pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaπËeni zdravnik. 

Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu. 

Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izkljuËno 

sploπnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega 

obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. »e menite, da 

potrebujete zdravniπko pomoË, se obrnite na osebnega zdravnika ali 

farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene 

nasvete glede vaπe bolezni oziroma vaπih teæav ter za izbiro in naËin 

jemanja zdravil. 

Prehrana lahko vpliva na zanositev 

Ženske lahko pove~ajo mo`nost 

zanositve z zdravim na~inom prehranjevanja 

in spremembo na~ina ìvljenja. 

Znanstveniki iz Bostona so prepri~ani, da 

lahko ve~ino primerov neplodnosti zaradi 

motenj ovulacije pri sicer zdravih ènskah 

prepre~imo s pravo dieto in z zdravim 

na~inom ìvljenja. Dieta za plodnost, kot 

jo imenujejo, predpisuje uìvanje 

nenasi~enih ma{~ob, zelenjavnih 

beljakovin, polnozrnatih izdelkov, 

multivitaminskih pripravkov in èleza ter 

zmerno uìvanje polnomastnih mle~nih 

izdelkov. Strokovnjaki priporo~ajo 

opustitev kajenja in uìvanje zmernih 

koli~in kave in alkohola ter seveda fizi~no 

aktivnost. Ženske, ki èlijo zanositi, bi 

morale razmisliti o tak{nem na~inu 

ìvljenja, saj je skladen z zdravim 

na~inom, pripomore pa lahko tudi k ve~ji 

mo`nosti za zanositev. 

ê ka{ljamo – ka{ljajmo pravilno 

âs, ko nas razli~ni virusi in bakterije 

napadajo z vseh strani, je tukaj. Ka{elj je 

pogost spremljevalec prehladov in gripe. 

Ko ka{ljamo ali kihamo, smo navajeni, da 

si usta pokrijemo z roko. Vendar pa z 

dlanjo najlaè prena{amo viruse na ljudi 

okoli sebe, zato strokovnjaki svetujejo, da 

ka{ljamo ali kihamo v rob~ek ali zgornji 

del rokava. Da bi zmanj{ali {tevilo 

respiratornih oku`b, so se v ljubljanskem 

klini~nem centru lotili posebne akcije. 

Izobesili so plakate, ki nas u~ijo pravilno 

ka{ljati. 

Carski rez pove~a tveganje 

za mater in otroka 

Carski rez v primerjavi z vaginalnim 

porodom, kjer je dojen~ek v normalnem 

poloàju z glavico navzdol, za dvakrat 

pove~a tveganje za zaplete in umrljivost 

tako pri materi kot pri novorojen~ku. 

Kadar pa je dojen~ek v maternici obrnjen 

z nogicami naprej, so prednosti carskega 

reza veliko ve~je od tveganja, so ugotovili 

v raziskavi, v katero se zajeli skoraj 95 

tiso~ ènsk. Pri tistih, ki so rodile s 

carskim rezom, je bilo tveganje za 

histerektomijo (kirur{ko odstranitev 

maternice) dvakrat ve~je, ve~krat so 

potrebovale transfuzijo krvi, intenzivno 

nego ali podalj{ano bivanje v bolni{nici. 

Te ènske so tudi v ve~jem odstotku 

prejemale poporodno antibioti~no 

terapijo. 

Izvle~ek brokolija {~iti koò 

pred UV-àrki 

Brokoli ni le zdrava hrana, ampak lahko 

tudi {~iti koò pred {kodljivim delovanjem 

UV-àrkov, pravi dr. Paul Talalay z 

Univerze Johna Hopkinsa. Delovanje 

brokolija ni enako delovanju za{~itnih 

faktorjev, ki UV-àrke absorbirajo ali 

odbijajo. Ekstrakt brokolija naj bi pomagal 

pove~ati nastajanje encima, ki {~iti celice 

pred {kodljivimi àrki. Ugotovili so, da je 

najbolj koncentriran ekstrakt zmanj{al 

porde~itev koè zaradi delovanja son~nih 

àrkov za kar 37 odstotkov. U~inek je bil 

dolgotrajen. Ekstrakt bi bil lahko zelo 

uporaben kot za{~itno sredstvo, {e 

posebej pri ljudeh z oslabljenim 

delovanjem imunskega sistema, ki so {e 

posebej ogroèni, da bi zboleli za ko`nim 

rakom. Brokolijev ekstrakt pa ni 

nadomestilo za za{~itne kreme. 

Skoraj 40 % rojstev po svetu 

je neregistriranih 

Po podatkih Svetovne zdravstvene 

organizacije (SZO) se vsako leto na svetu 

rodi 128 milijonov otrok, od tega pa skoraj 

40 odstotkov rojstev ni uradno 

registriranih. Prav tako nista dokumentirani 

dve tretjini vseh smrti na svetu. Le 31 

od 193 ~lanic SZO naj bi imelo zanesljivo 

statistiko vzrokov umrljivosti. SZO 

poro~a, da nepopoln register rojstev in 

smrti onemogo~a mnogim dràvam v 

razvoju, da ugotovijo, kolik{na je 

povpre~na ìvljenjska doba in predvsem, 

kateri so vodilni vzroki umrljivosti. Ti 

podatki pomagajo vladi pri snovanju 

u~inkovite zdravstvene politike. Otroci, 

katerih rojstvo ni registrirano, imajo v 

ìvljenju manj mo`nosti za zagotavljanje 

osnovnih ~lovekovih pravic ter manj 

mo`nosti za socialne, politi~ne, 

dràvljanske in ekonomske pravice. 

Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu Zavod za zdravstveno 

varstvo Celje opozarja na preventivo in testiranje 

V celjski regiji je bilo v letu 2006 

evidentiranih {est primerov novih 

diagnoz oku`be s HIV, leta 2007 do 

septembra pa {tirje novi primeri. Na Celjskem 

so lani odkrili en primer aidsa, 

letos do septembra pa prav tako en nov 

primer. “Preventiva je naju~inkovitej{e 

oro`je v boju proti oku`bi s HIV in edino 

z njo lahko sku{amo ustavljati aids. HIV 

oku`bi se lahko posameznik izogne, ~e 

skrbi za varno spolnost in uporablja 

kondome,” je poudarila dr. Alenka 

Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, 

predstojnica oddelka za 

epidemiologijo na Zavodu za 

zdravstveno varstvo Celje. “Aids 

vsekakor ni samo problem okuènih in 

bolnih. Dotakne se lahko vsakogar med 

nami. Promiskuitetno vedenje mo{kih 

ogroà njihove partnerice – stalne ali 

'naklju~ne. V povpre~ju imajo mo{ki ve~ 

spolnih partneric kot ènske spolnih 

partnerjev. Velika ve~ina ènsk (ve~ kot 

90 odstotkov) v razli~nih raziskavah po 

svetu navaja, da so bile v preteklem 

letu zveste enemu partnerju, med 

mo{kimi pa je dele` precej ni`ji. Ker 

imajo mo{ki v povpre~ju ve~ spolnih 

partneric in ker je prenos oku`be z 

okuènega mo{kega na neokuèno 

ènsko dvakrat verjetnej{i kot prenos 

oku`be z ènske na mo{kega, imajo 

mo{ki ve~ mo`nosti, da prena{ajo HIV 

naprej.” Najpomembnej{o pot prenosa 

in {irjenja oku`be s HIV predstavljajo 

spolni odnosi. Tako se okuì od 75 do 85 

odstotkov odraslih. 70 odstotkov teh 

oku`b je posledica neza{~itenih 

heteroseksualnih odnosov. 

V Sloveniji je s HIV okuèna manj kot 

ena oseba na 1.000 prebivalcev. To je 

relativno malo v primerjavi z ve~ino 

dràv Evropske unije. Toda v Sloveniji je 

v primerjavi s {tevilnimi drugimi 

evropskimi dràvami tudi obseg 

testiranja za odkrivanje oku`be s HIV 

relativno majhen. V letu 2006 je bilo na 

100 prebivalcev opravljenega le 

1,3 testa. “Pravo~asno testiranje je 

velikega pomena, saj pri pozno odkritih 

oku`bah s HIV zamudimo prilo`nost za 

zgodnej{e uspe{no zdravljenje. 

Testiranje na oku`bo s HIV priporo~amo 

vsakomur, ki je bil izpostavljen 

dolo~enemu tveganju,” {e poudarja 

dr. Skaza. 

V ambulanti Zavoda za zdravstveno 

varstvo Celje omogo~ajo prostovoljno, 

strogo zaupno, anonimno in brezpla~no 

testiranje na oku`bo s HIV, in sicer vsak 

torek ali sredo od 10. do 12. ure. 

Najkraj{i ~as, v katerem je mogo~e 

ugotoviti morebitno sveò oku`bo, je 

dva tedna po dogodku, ob katerem bi 

lahko pri{lo do prenosa HIV. 

Informacije o mo`nosti testiranja 

so dostopne na telefonski {tevilki 

03/425 11 22. Na Zavodu za 

zdravstveno varstvo Celje je lani 

test opravilo 259 posameznikov, do 

novembra letos 181. 

Za dodatne informacije se lahko 

obrnete neposredno na dr. Alenko 

Skaza, dr. med., specialistko 

epidemiologije, predstojnico 

oddelka za epidemiologijo na 

Zavodu za zdravstveno varstvo 

Celje, tel.: 03/425 11 20, 

e-po{ta: alenka.skaza≤zzv-ce.si. 

Informacije o mo`nosti anonimnega, 

brezpla~nega testiranja na 

oku`be s HIV dobite tudi na Zavodu 

za zdravstveno varstvo Celje, 

tel.: 03/425 11 22, vsak dan od 

8. do 12. ure. 

Ve~ o HIV in aidsu pi{emo v rubriki 

Aktualno. 


ZA ZA»ETEK 

Slovenski mladinski manifest o tobaku in telefonska {tevilka 

za pomo~ pri odvajanju od kajenja 

V hi{i Evropske unije so novembra 

predstavili Slovenski mladinski manifest 

o tobaku (SMMT), ki je zadnje leto 

nastajal v sodelovanju Mladinskega 

zdruènja Brez izgovora, Mladinskega 

sveta Slovenije in Evropske komisije. 

SMMT je nastal z èljo, da bi ustvarili 

dokument, ki bo osredoto~en na 

Slovenijo in bo predstavljal mnenje 

slovenske mladine o tobaku. Ustvarjalci 

SMMT se zavedajo, da je tobak 

eden ve~jih povzro~iteljev smrti na 

svetu. Vsakega umrlega kadilca mora 

toba~na industrija nadomestiti z vsaj 

enim novim, ki bo njihove izdelke 

kupoval ~im dlje. Veliko ljudi se {e vedno 

odlo~a za kajenje predvsem zaradi 

pomanjkanja informacij o njegovi 

{kodljivosti in o prijemih toba~ne 

industrije, ki na nemoralen na~in 

posku{a zasvojiti ~im ve~ uporabnikov, 

meri pa predvsem na mlade. SMMT se 

osredoto~a predvsem na mlade med 

12. in 25. letom starosti, torej na isto 

ciljno skupino, kot jo je izbrala toba~na 

industrija. V SMMT so zapisani 

konkretni predlogi za ukrepe, ki bi lahko 

izbolj{ali trenutni poloàj na podro~ju 

tobaka v Sloveniji. Po mnenju 

Mladinskega sveta Slovenije je treba 

mlade spodbuditi h kriti~nemu 

razmi{ljanju, predlaganju ukrepov in 

izvajanju zamisli, obenem pa v 

mladinskih organizacijah omogo~iti 

medgeneracijski dialog med odlo~evalci 

in mladimi. Mladinski svet Slovenije bo 

SMMT prek svoje nacionalne mreè 

podal v roke aktivnim mladim v Sloveniji 

in pomagal zgraditi most do 

odlo~evalcev. Pomembnej{i predlogi iz 

SMMT so strogo kaznovanje posrednega 

ogla{evanja toba~nih izdelkov in 

prodaja izdelkov le v specializiranih 

prodajalnah. Bistvo, ki bo prineslo 

generacijsko izbolj{anje stanja na 

podro~ju tobaka, pa je neformalno 

vrstni{ko ozave{~anje o u~inkih 

aktivnega in pasivnega kajenja ter o 

toba~ni zaroti na vseh stopnjah 

izobraèvanja. Cilj vseh kampanj o 

tobaku, namenjenih starostni skupini do 

25 let, naj bo zniànje deleà novih 

kadilcev. To pa je mogo~e dose~i le 

z aktivnim vklju~evanjem mladih 

v kampanje. 

Ve~ informacij najdete na spletni strani 

http://www.noexcuse.si. 

ê vas je SMMT prepri~al in si 

èlite prenehati kaditi, lahko è 

danes pokli~ete na brezpla~no 

telefonsko {tevilko za pomo~ pri 

opu{~anju kajenja 080 2777, ki jo je 

vzpostavilo ministrstvo za zdravje. 

Ministrstvo za zdravje se je odlo~ilo 

za vzpostavitev svetovalnega 

telefona, da se ~im ve~ kadilcem, ki 

si èlijo opustiti kajenje, ~im prej 

ponudi strokovna pomo~ pri 

opu{~anju oziroma podpora v ~asu 

vzdrèvanja abstinence. 

Vzpostavitev svetovalnih telefonov za 

pomo~ pri opu{~anju kajenja se je v 

Evropi izkazala kot u~inkovita dopolnitev 

preostalim programom odvajanja od 

kajenja. Raziskave so pokazale, da 

70 odstotkov kadilcev in kadilk èli 

prenehati kaditi, zato je pomembno, da 

imajo informacijo, kam se lahko obrnejo 

po pomo~, vedno pri roki, torej 

natisnjeno na toba~nem izdelku. 

Svetovalni telefon je primerna 

pomo~ za vse, ki se organiziranih 

oblik odvajanja od kajenja ne èlijo 

udeleìti, so ~asovno zadràni ali 

krajevno preve~ oddaljeni. 

Strokovno usposobljeni svetovalci 

kadilcem pomagajo skozi proces 

odvajanja od kajenja, na telefon pa 

lahko pokli~ejo tudi tisti, ki so è 

prenehali kaditi, vendar {e 

potrebujejo podporo v ~asu 

vzdrèvanja abstinence. 

Svetovalno telefonsko {tevilko, za 

katero sta podlaga za vzpostavitev 

Zakon o spremembah in dopolnitvah 

zakona o omejevanju uporabe toba~nih 

izdelkov in Pravilnik o delovanju 

svetovalnega telefona za opu{~anje 

kajenja, bo organiziral in vodil CINDI 

Slovenija. 

Več o novi možnosti 

življenja brez cigarete na 

www.brezcigarete.si 

in na svetovalnem telefonu 

040 666 333 

vsak torek in četrtek 

od 17. - 19. ure 

Zakon o omejevanju uporabe toba~nih izdelkov podprl tudi Sindikat igralni{kih delavcev Slovenije 

Z Ministrstva za zdravje so sporo~ili, 

da je Sindikat igralni{kih delavcev 

Slovenije nanje naslovil dopis, v katerem 

opozarjajo, da odlo~no nasprotujejo 

vsaki spremembi obstoje~ega zakona, 

pri pripravi katerega so v ~asu javne 

razprave tudi sami aktivno sodelovali. 

Opozarjajo, da bi morebitne spremembe 

zakona vplivale na zdravje zaposlenih, 

zato predlagajo, naj se kajenje gostom 

omogo~a izklju~no v za to primernih 

kadilnicah. Ministrstvo za zdravje trdno 

“Dan meritev” ali brezpla~na merjenja kazalnikov ~ezmerne telesne teže 

Debelost ali ~ezmerna telesna teža 

sta bolezni s ◊tevilnimi neželenimi 

u~inki. Zato farmacevtsko podjetje 

Abbott po lekarnah v Sloveniji 

organizira brezpla~na merjenja 

krvnega tlaka, ravni sladkorja v krvi, 

telesne teže, obsega pasu in ITM 

(indeksa telesne mase). Ob meritvah 

tudi brezpla~no svetujejo, kako 

izgubiti telesno maso. ê se tudi vi 

spoprijemate s ~ezmerno telesno 

teò, obi{~ite lekarno, kjer bodo 

brezpla~no merili kazalnike ~ezmerne 

telesne teè. 

Zaèleno je, da se za meritve 

predhodno prijavite v lekarni ali 

po telefonu. Za ve~ informacij, kje 

v va{i bliìni bo dan meritev, se 

obrnite na Abbott Laboratories 

d.o.o., Dolenjska cesta 242c, ga. 

Tamara Ši◊i}, tel.: 01/236 31 78. 

Informativno 

gradivo za 

udeležence na 

dnevih meritev 

zagovarja sprejeti zakon, ki {~iti 

temeljni ~lovekovi pravici do varovanja 

zdravja in zdravega ìvljenjskega okolja, 

zato spremembe zakona ne na~rtuje. 

Podporo zakonu sta izrazila tudi 

generalni direktor Regionalnega urada 

SZO za Evropo Marc Danzon in evropski 

komisar za zdravje Markos Kyprianou. 

Danzon je na Bledu, kjer se je udeleìl 

konference SZO, na{o zakonodajo 

ozna~il za dobro in moderno ter dodal, 

da bi sprememba zakona pomenila 

Dneve meritev bodo decembra organizirali tudi v naslednjih lekarnah: 

datum 

lekarna 

torek, 4. december 

od 9 h do 18 h 

Ëetrtek, 6. december 


petek, 14. december 






sobota, 15. december 





od 8.30 h do 16 h 

korak nazaj, ki bi bil, {e posebej zaradi 

slovenskega predsedovanja Svetu 

Evropske unije v prihodnjem letu, viden 

po vsej Evropi. Komisar Kyprianou pa je 

podporo noveli Zakona o omejevanju 

uporabe toba~nih izdelkov in prizadevanju 

ministrstva, da se tudi v Sloveniji 

za{~iti zaposlene pred izpostavljenostjo 

pred pasivnim kajenjem, izrazil 

v pogovoru z ministrico ob sre~anju 

v Bruslju. 

Lekarna Koper 

Kidri~eva 2, 6000 Koper 

tel.: 05/611 00 00 

Lekarna Portoro` 

Obala 41, 6320 Portoro` 

tel.: 05/674 86 70 

Lekarna Pesnica 

Pesnica 42C, 2211 Pesnica pri Mariboru 

tel.: 02/653 62 61 

Lekarna Lucija 

Cesta solinarjev 1, 6320 Lucija 

tel.: 05/677 82 50 

Lekarna Toplek 

Potr~eva cesta 23 , 2250 Ptuj 

tel.: 02/787 84 80 

Lekarna Arnica Montana 

Knafel~eva ulica 31, 2000 Maribor 

tel: 02/332 65 34 

Lekarna Izola 

Ulica oktobrske revolucije 11, 

6310 Izola 

tel.: 05/640 03 00 

Lekarna Ankaran 

Regentova ulica 4 B, 6280 Ankaran 

tel.: 05/652 00 62 


ZA ZA»ETEK 

Novo za na{e najmlaj{e – ìtne ka{ice Novalac 

Ko dojen~ek dopolni {tiri mesece, mu samo mle~na prehrana ne zado{~a ve~. 

Zaradi njegovega hitrega razvoja se pove{a tudi potreba po dodatni energiji. 

To mu lahko zagotovimo z uravnoteènimi obroki, npr. z ìtnimi ka{icami 

Novalac. Žitne ka{ice Novalac vsebujejo zdravju koristne ìtarice 

(ri`, koruza, manioka), 12 vitaminov, kalcij, èlezo in fosfor. Imajo 

naraven in blag okus, so brez glutena, brez dodanih sladkorjev, 

umetnih arom, barvil in konzervansov. Njihova priprava in uporaba sta 

preprosti. Žitne ka{ice Novalac so na voljo le v lekarnah 

in specializiranih trgovinah, kjer lahko dobite tudi ustrezen nasvet. 

Tosama je Onkolo{kemu in{titutu podarila monitor 

za spremljanje ìvljenjskih funkcij 

Podjetje Tosama d. d. je ob koncu 

uspe{nega poslovnega leta 

Onkolo{kemu in{titutu podarilo 

prepotrebni monitor za spremljanje 

ìvljenjskih funkcij. G. Janko Velkavrh, 

predsednik uprave Tosama d. d., je 

direktorju Onkolo{kega in{tituta, g. 

Aljo{i Rojcu, izro~il donacijski ~ek in 

monitor za spremljanje ìvljenjskih 

funkcij. G. Rojec se je g. Velkavrhu 

iskreno zahvalil. Za rakom vsako leto 

zboli ve~ ljudi in zdravstvena blagajna le 

ste`ka sledi vsem spremembam in 

tehnolo{kemu napredku pri odkrivanju 

in zdravljenju te bolezni. Zato 

humanitarne geste in donacije 

slovenskih podjetij, kakr{na je Tosama, 

pridejo izjemno prav. G. Velkavrh je ob 

tem dejal, da njihova tokratna donacija 

zagotovo ne bo zadnja. 

Donacijski dogodek je povezovala 

igralka Alenka Teti~kovi~, ki se v 

zadnjem letu seznanja z lepoto 

materinstva. Zbranim je povedala, da je 

vsak dan posebej hvale`na za svoje in 

otrokovo zdravje ter za zdravje svojih 

bli`njih. 

Po nasvet o uìvanju vitaminov in 

mineralov v lekarne po Sloveniji 

tudi v decembru! 

Zima è trka na vrata, z njo pa 

prihajajo tudi prehladi in gripa, ki nas 

lahko onesposobijo tudi za ves teden 

in {e ve~. Na{e telo potrebuje veliko 

vitaminov in mineralov, da lahko 

kljubuje vsem virusom in bakterijam. 

Obi{~ite izbrane lekarne po Sloveniji, 

kjer boste na posebnem svetovalnem 

mestu v lekarni dobili strokoven 

nasvet o jemanju vitaminskih 

dodatkov, informacije, kaj so vitamini 

in zakaj jih na{e telo potrebuje ter kaj 

se zgodi, ~e nam jih primanjkuje. 

Vabljeni! 

Datum 

13., 14. dec. 

sobota, 15. dec. 

Ura 

od 10 h do 17 h 

od 8.30 do 15.30 

Lekarne 

in specializirane trgovine 

Lekarna Planet 

Naslov 

Mariborska 128, Celje 

10. in 11. dec od 11 h do 19 h Lekarna v Evroparku Pobreška cesta 18, Maribor 

17., 18. in 19. dec. od 10 h do 16 h Lekarna Center Maribor Gosposka 12, Maribor 

13. dec. 

14. dec. 


13. in 14. dec. 


od 12 h do 18 h 

od 10 h do 16 h 


od 10 h do 16 h 


Lekarna Tezno 

Centralna lekarna Ljubljana 

Ptujska c. 95, Maribor 

Prešernov trg 5, Ljubljana 

3., 4. in 5. dec. od 11 h do 17 h Lekarna Bavarski dvor Slovenska 55, Ljubljana 

17., 18. in 19. dec. od 11 h do 17 h Lekarna Bežigrajski dvor KržiËeva ulica 9, Ljubljana 

5. in 6. dec. od 11 h do 17 h Lekarna MiklošiË MiklošiËeva cesta 24, Ljubljana 

6. in 7. dec. 


od 11 h do 17 h 


Lekarna Šiška 

Celovška cesta 83, Ljubljana 

3., 4. in 5. dec. od 11 h do 17 h Lekarna ViË Postojnska ulica 24, Ljubljana 

12., 13. in 14. dec. od 11 h do 17 h Lekarna Poliklinika Prisojna ulica 7, Ljubljana 

20., 21. dec. 


6. in 7. dec. 




od 11 h do 17 h 


Lekarna Fužine 

Lekarna Rakovnik 

Preglov trg 4, Ljubljana 

Dolenjska cesta 43, Ljubljana 

20. in 21. dec. od 11 h do 18 h Lekarna Bizjak Šmartinska 152/BTC, hala A, Ljubljana 

12. dec. od 10 h do 17 h Lekarna Barsos GregorËiËeva 9a, Ljubljana 

sobota, 22. dec. od 11 h do 17 h Lekarna pri Supernovi Stara cesta 25b, Kranj 

10., 11., 12. dec. od 13 h do 19 h Lekarna Toplek PotrËeva 23, Ptuj 

10., 11., 12. dec. od 10 h do 16 h Lekarna Nova Gorica RejËeva ulica 2, Nova Gorica 

17., 18. dec. od 9 h do 15 h Lekarna Postojna PreËna 2, Postojna 

20., 21. dec. 


17. dec. 

18. dec. 

19. dec. 

od 11 h do 17 h 


od 13 h do 19 h 

od 8.30 do 15.30 

od 13 h do 19 h 

Lekarna Velenje 

Lekarna Novak 

Vodnikova 1, Velenje 

Novi trg 9, Novo mesto 


AKTUALNO 

Ali Imamo Dovolj Soli … 

v glavi? 

Eva Esih, mag. farm. 

Ne vedno in ne povsod. Spet je za 

nami 1. december, ko zaznamujemo 

svetovni dan boja proti aids-u. 

In čeprav mislimo, da o tej zahrbtni 

bolezni vsi že vse vemo in da je 

vsakoletno ponavljanje enih in 

istih opozoril in nasvetov nepotrebno, 

dejstvo, da stanje še zdaleč 

ni rožnato, ostaja in nič ne kaže, 

da bo kmalu bolje. Niti približno 

še ne vemo vsega; tistega, kar vemo, 

pa očitno ne jemljemo dovolj resno. 

Pandemija okužbe z virusom hiv 

in aidsom se še vedno širi. Na svetu 

je okuženih z virusom hiv ali 

obolelih za aidsom že 40 milijonov 

ljudi, od tega 2,3 milijona otrok, 

njihovo število pa je vsak dan večje. 

5. 

junija leta 1981 so zdravniki v tedenskem 

glasilu ameriškega centra za 

nadzor in preprečevanje nalezljivih 

bolezni opisali prve primere okužbe 

z aidsom. Od takrat je zaradi aidsa umrlo že več 

kot 25 milijonov ljudi. Samo leta 2006 se je z njim 

okužilo 4,3 milijona ljudi, 2,9 milijona – od tega 

380 tisoč otrok – pa jih je zaradi aidsa umrlo. Najbolj 

prizadeta je podsaharska Afrika, kjer živi 63 

odstotkov vseh okuženih ljudi, tam pa živi tudi 12 

milijonov otrok, ki so zaradi aidsa osiroteli. 

Od leta 1986 do leta 2006 je bilo po podatkih 

Inštituta zavarovanje zdravja rs v Sloveniji prepoznanih 

skupno 320 primerov okužbe s hiv; 

130 okuženih oseb je že zbolelo za aidsom, med 

njimi pa jih je 76 umrlo. V letu 2006 so v Sloveniji 

odkrili 33 novih primerov okužbe s hiv, 30 

moških in 3 ženske. 

Še enkrat od začetka – da bomo to, 

kar vemo, jemali resneje … 

Kaj je aids 

aids je skupek bolezenskih znakov in simptomov, 

ki pomenijo zadnjo fazo okužbe z virusom 

hiv. Virus človeške imunske pomanjkljivosti 

(angl. Humman Immunodeficiency Virus, 

okrajšano hiv) napade celice imunskega sistema. 

Svoj genetski material vgradi v celice, ki potem 

ne morejo več normalno delovati. Virus uniči 

predvsem tiste celice, ki so pomembne za odpornost 

proti nalezljivim in rakavim boleznim. Predvsem 

so prizadeti limfociti t, pa tudi druge celice, 

ki imajo na svoji površini receptorje cd4, posebne 

beljakovinske molekule, ki pomagajo pri 

vdoru virusa v celico. Osebe, okužene s hiv, so 

lahko od osem do deset let brez vsakršnih simptomov, 

vendar lahko virus kljub temu prenašajo 

na druge osebe. Med tem časom, ko ni nobenih 

simptomov, virus slabi in uničuje imunski sistem, 

dokler ne nastopi aids. Bolezenski znaki so 

zelo različni: povišana telesna temperatura, povečane 

podkožne bezgavke, izpuščaji, dolgotrajne 

driske, kašelj, hujšanje, utrujenost, kožne spremembe, 

izguba teka, pljučnice, motnje v delovanju 

osrednjega živčevja itd. Potek okužbe z virusom 

hiv lahko razdelimo na več faz, ki pa niso 

nujno vse izražene. Okužba s hiv se večinoma 

konča s smrtjo. Človek, okužen s hiv, navadno 

ne umre zaradi hiv, temveč zaradi drugih okužb, 

ki napadajo zaradi hiv oslabljeno telo. 

Zdravljenje 

Zdravila, ki bi okužbo pozdravilo, še niso odkrili. 

Prav tako še ne poznamo cepiva, ki bi jo preprečilo. 

Bolnikom so na voljo le zdravila, ki okužbo 

zavirajo in upočasnjujejo njeno napredovanje 

v aids. Protivirusna terapija zavre reprodukcijo 

virusa hiv v telesu. Kombinacija več protiretrovirusnih 

zdravil, imenovana visokoaktivna antiretroviralna 

terapija (haart), je zelo uspešna, saj 

pomaga, da se imunski sistem spet začasno “postavi 

na noge” in poveča število t-limfocitov. 

Kako se virus HIV prena{a in kako ne 

Dokazano je, da se hiv prenaša le s krvjo, semensko 

tekočino, z vaginalnimi izcedki in materinim 

mlekom. 

Najpogosteje se virus hiv prenaša z nezaščitenimi 

spolnimi odnosi z okuženo osebo. Virus 

se prenaša s stikom okužene telesne tekočine ali 

izločkov s sluznicami, ki so v zadnjiku, nožnici, 

sečnici, očeh, nosni votlini in ustih. Tveganje je 

največje pri analnih spolnih odnosih in manjše 

pri vaginalnih. Tvegani so tako nezaščiteni heteroseksualni 

kot homoseksualni odnosi. 

12 NA©A LEKARNA 

NA©A LEKARNA 13

AKTUALNO 

Slovenija v {tevilkah 

• V dvajsetih letih je v Sloveniji 

zaradi aidsa umrlo 76 ljudi. 

• V letu 2006 smo v Sloveniji 

evidentirali 33 primerov novih 

diagnoz oku`be s HIV, 30 med 

mo{kimi in tri med ènskami. 

Za aidsom je zbolelo 5 ljudi. 

• Leta 2007 smo do septembra 

v Sloveniji odkrili 27 primerov 

novih oku`b s HIV in 6 primerov 

aidsa. Letos sta zaradi aidsa 

umrla dva bolnika. 

Virus hiv se lahko prenaša s transfuzijo krvi 

(ali tkiv in organov), če so bili darovalci okuženi z 

virusom hiv, ali z rabljenimi iglami (tvegamo vedno, 

kadar uporabljamo isti pribor pri okuženi in 

zdravi osebi, npr. ko gre za intravenozno vbrizgavanje 

drog, piercing, tetoviranje, akupunkturo). 

Virus hiv se lahko med nosečnostjo prenese 

z matere na otroka, doječa mati pa lahko otroka 

okuži tudi z mlekom. 

hiv se ne prenaša s fizičnimi kontakti, npr. z 

objemanjem in dotikanjem, s prijemanjem krožnikov 

oz. drugih predmetov okuženega ali uporabe 

stranišča po tem, ko ga je uporabljal okuženi. Tudi 

z znojem ali prek komarjev okužba ni mogoča. 

ê nismo prepri~ani, se testirajmo! 

Okužbo z virusom hiv lahko odkrijemo s 

preiskavo krvi že 4 do 12 tednov po okužbi. Po 

treh mesecih so protitelesa proti virusu hiv prisotna 

pri 95 % bolnikov, po šestih mesecih pa že 

pri 99 %. Kdor je ravnal tvegano, bi moral opraviti 

testiranje po treh in znova po šestih mesecih, 

kar velja tako za moške kot za ženske. 

Kje se lahko testiramo 

Testiranje na okužbo s hiv poteka na različnih 

mestih po Sloveniji. Testiranje je lahko anonimno 

ali neanonimno, brezplačno ali s plačilom. Vsa testirna 

mesta ne omogočajo anonimnega ali brezplačnega 

testiranja. Testiranja izvajajo na Kliniki 

za infekcijske bolezni in vročinska stanja Kliničnega 

centra v Ljubljani, na Zavodu za transfuzijo v 

Ljubljani, v vseh splošnih bolnišnicah po Sloveniji 

ter na območnih Zavodih za zdravstveno varstvo. 

Za konec … 

Z virusom hiv se res ne moremo okužiti kar 

tako mimogrede, kar pa ne pomeni, da nam ni 

treba biti previdni. Tveganje za okužbo s hiv 

lahko znatno zmanjšamo z varno spolnostjo – 

torej če imamo stalnega spolnega partnerja in 

uporabljamo kondome. Kondom je še vedno edina 

zaščita pred okužbo z virusom hiv in drugimi 

spolno prenosljivimi boleznimi. Okužbo s 

hiv lahko preprečimo tudi z uporabo sterilnih 

igel in drugih inštrumentov. 

Izogibati se je treba postopkom prebadanja 

kože, kjer se uporabljajo nesterilni inštrumenti in 

celo večkrat uporabljeni inštrumenti za enkratno 

uporabo, na primer pri prebadanju ušesnih mečic 

ali drugih delov telesa, tetoviranju in akupunkturi. 

Tveganje je večje v okoljih, kjer je okužba s hiv 

pogostejša. Mnogokrat je vzrok za hitro širjenje 

okužb s hiv tudi souporaba pribora (igel, brizg) 

pri injiciranju med uživalci nedovoljenih drog. 

Aids v {tevilkah 

• letos se je z virusom HIV na novo okuìlo 

2,5 milijona ljudi, 

• 2,1 milijona ljudi je zaradi oku`be umrlo 

• dnevno se po navedbah UNAIDS-a (Program 

Zdruènih narodov za boj proti aidsu) z virusom HIV 

okuì 6.800 ljudi 

• 5.700 na dan jih za posledicami oku`be umre, in to 

predvsem zato, ker ne dobijo ustreznega zdravila proti 

slabitvi imunskega sistema 

• Afrika je {e vedno najbolj ogroèna – tam ìvi kar 

68 odstotkov vseh okuènih z virusom HIV 

• v leto{njem letu je bilo na svetu z virusom HIV 

okuènih 2,5 milijona otrok, mlaj{ih od 15 let (90 

odstotkov okuènih otrok ìvi v Afriki) 

• zaradi aidsa je letos umrlo 330.000 otrok 

• spodbuden podatek pa je, da se je {tevilo obolelih in 

okuènih za~elo rahlo zmanj{evati – leta 2007 so 

odkrili 16 odstotkov manj oku`b z virusom HIV 

kot leta 2006 

14 NA©A LEKARNA

AKTUALNO 

Grenke resnice 

o sladkorni bolezni 

Valnea Jure~i~, mag. farm. 

nacionalna koordinatorica programa 

farmacevtske skrbi za diabetes 

pri Lekarni{ki zbornici Slovenije 

Po svetu se v zdravstvu načrtuje in 

izvaja vrsta sprememb in ukrepov za 

obvarovanje in izboljšanje zdravja 

prebivalcev, ki naj bi vplivali tudi na 

zmanjšanje števila oseb s kroničnimi 

nenalezljivimi boleznimi, med katere 

sodi tudi sladkorna bolezen. 

Kljub temu bolezen dobiva 

alarmantne razsežnosti. Danes je na 

svetu 250 milijonov ljudi s sladkorno 

boleznijo, kar pomeni okoli šest 

odstotkov odrasle svetovne 

populacije. Vsako leto se to število 

poveča vsaj še za šest milijonov, tako 

da lahko govorimo o pravi pandemiji 

sladkorne bolezni. 


NA©A LEKARNA 17

AKTUALNO 

 

 

 

 

 

S 

krb vzbujajoči so tudi podatki o razširjenosti 

dejavnikov tveganja, ki ne le 

da pospešijo razvoj bolezni, temveč 

slabšajo pričakovane izide zdravljenja. 

Govorimo predvsem o kajenju, nepravilnem 

prehranjevanju in premajhni telesni aktivnosti, 

zaradi česar je napovedana tudi pandemija debelosti. 

Samo zaradi kajenja vsako leto na svetu 

umre vsaj pet milijonov ljudi. Vsaj milijarda odraslih 

oseb v svetu je predebelih. Debelost, ki je 

definirana kot kronična bolezen s čezmernim 

kopičenjem maščevja v telesu, je najbolj razširjen 

dejavnik tveganja za nastanek sladkorne bolezni 

tipa 2. 

Sladkorna bolezen tipa 1 (od inzulina odvisna 

sladkorna bolezen) nastane kot posledica 

uni~enja beta celic v trebu{ni slinavki, saj ta 

preneha izlo~ati hormon inzulin. Brez prisotnosti 

inzulina glukoza ne more prehajati iz 

krvnega obtoka v celice, kar pomeni, da 

ostanejo celice brez vira energije. Ker organizem 

ne more izrabljati glukoze, mora ~rpati 

lastne zaloge ma{~obe, kar kljub ve~jemu 

uživanju hrane in pija~ vodi v huj{anje. V 

celicah pa nastajajo strupene snovi (aceton), 

zaradi ~esar lahko pride do kome ali smrti. 

Nujna je takojšnja zdravni{ka obravnava in 

trajno zdravljenje z inzulinom. Ve~ina bolnikov 

zboli do 30. leta starosti. 


Čedalje več je debelih otrok, saj se je njihovo 

število v zadnjih štiridesetih letih kar potrojilo. 

Kar 22 milijonov otrok, mlajših od pet let, je pretežkih. 

Sladkorna bolezen tipa 1 

Na svetu živi okoli 440 tisoč otrok, mlajših od 

14 let, s sladkorno boleznijo tipa 1. Bolezen najhitreje 

narašča v južni in vzhodni Afriki. Sladkorna 

bolezen tipa 1 je najpogostejša pri otrocih v 

razvitih državah sveta, tudi v Sloveniji. Že v letih 

od 1995 do 1998 je število na novo odkritih primerov 

sladkorne bolezni tipa 1 pri naših otrocih, 

mlajših od 15 let, skokovito naraslo in ta trend se 

nadaljuje tudi v zadnjem desetletju. Pomemben 

je podatek, da pojavnost bolezni najhitreje narašča 

pri malčkih. V nekaterih predelih sveta je 

problem naraščanja pojavnosti sladkorne bolezni 

tipa 1 morda povezan tudi z zanesljivejšim zbiranjem 

in analiziranjem podatkov. Velja poudariti, 

da se tako intenziven porast pojavnosti težko razloži 

le s spremembami v genetski dovzetnosti. 

14. november je svetovni dan sladkorne 

bolezni. Namenjen je usmerjanju pozornosti 

javnosti na problematiko te kroni~ne 

nenalezljive bolezni. Na ta dan je bil rojen 

Frederick Banting, ki je s Charlesom 

Bestom prvi zasnoval idejo, ki je pripeljala 

do odkritja inzulina leta 1921. 

Razloge je treba poiskati tudi v povezavi genetika 

– okolje. Med zanimivimi teorijami o patogenezi 

nastanka sladkorne bolezni tipa 1 je teorija, ki porast 

pojavnosti bolezni povezuje z naraščajočimi 

pokazatelji debelosti med otroki in mladostniki. 

Teorija poudarja, da je pri dovzetnih posameznikih 

hitrost apoptoze (programirana celična smrt, 

propad celice) beta celic visoka, vendarle pa ni 

zadostna za dokončen razvoj bolezni. Šele debelost 

naj bi skupaj s telesno neaktivnostjo privedla 

do inzulinske rezistence, kar je drugi korak v razvoju 

sladkorne bolezni tipa 1. Takšna beta celica, 

ki je presnovno zelo aktivna, je tako ogrožena, 

da postopno propada, kar privede do klinične slike 

sladkorne bolezni tipa 1. 

Sladkorna bolezen tipa 2 

Sladkorna bolezen tipa 2 postaja problem v 

nekaterih etničnih skupinah (afriški Američani, 

Mehičani, Portoričani … ). Narašča število 

kroničnih zapletov zaradi te bolezni pri mladostnikih.

AKTUALNO 

Raziskave so pokazale, da razvoj sladkorne 

bolezni tipa 2 lahko za 80 odstotkov zmanjšamo, 

če odpravimo dejavnike tveganja ter povečamo 

skrb za zdrav način življenja. Dejstvo je, da o dejavnikih 

tveganja ali kroničnih boleznih v mladosti 

ne razmišljamo. Višji indeks telesne mase je 

večini le estetsko moteča nadloga, pozneje pa 

malo povišan krvni sladkor “ne boli”. V neprestani 

tekmi s časom pozabljamo nase in na svoje 

zdravje. Pozorni postanemo šele, ko nastanejo 

hujše zdravstvene težave, ki nas privedejo k 

zdravniku. 

Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostej{a oblika 

diabetesa, saj jo ima približno 90 odstotkov vseh 

sladkornih bolnikov in se navadno pojavlja pri 

starej{ih odraslih osebah (po 45. letu). Klju~na 

vzroka za nastanek bolezni sta neustrezen 

življenjski slog in genetske spremembe, ki 

vplivajo na spremenjeno izlo~anje inzulina. 

To pomeni, da gre za prizadeto sposobnost beta 

celic trebu{ne slinavke, da proizvajajo inzulin, 

in/ali pove~ano odpornost na njegovo delovanje 

v nekaterih tkivih (predvsem v mi{icah) ter 

~ezmerno nastajanje glukoze v jetrih. Vzroki 

nastanka so lahko posami~ni, lahko si sledijo ali 

pa se pojavijo vsi hkrati. Sladkorna bolezen tipa 

2 se razvija po~asi in se pogosto pojavlja skupaj 

z drugimi motnjami v presnovi ma{~ob in 

povi{anim arterijskim tlakom. Bolniki prvih 

nekaj let praviloma nimajo težav, saj se {ele 

po ve~ letih krvni sladkor toliko zvi{a, da 

povzro~a žejo, pogosto in obilno odvajanje 

vode ter huj{anje, kar bolnike privede 

k zdravniku. 

Danes naj bi v Sloveniji je živelo 160.000 

sladkornih bolnikov. Glede na pojavnost 

razli~nih tipov bolezni smo bili (in smo {e 

vedno) primerljivi s preostalimi državami EU: 

25 odstotkov naj bi jih imelo moteno toleranco 

za glukozo, preostalih 75 odstotkov pa naj bi v 

96 odstotkih imelo sladkorno bolezen tipa 2, 

trije odstotki tipa 1 in en odstotek sekundarno 

ali nose~nostno sladkorno bolezen. 


AKTUALNO 

Glede na predvidevanja strokovnjakov se bo 

do leta 2025 število sladkornih bolnikov v svetu 

povzpelo na 380 milijonov. Zato je Generalna 

skupščina Organizacije združenih narodov 

(ozn) 20. decembra 2006 sprejela resolucijo o 

sladkorni bolezni, s katero želi povečati splošno 

ozaveščenost ljudi o tej bolezni in podpreti prizadevanja 

za njeno zajezitev. Hkrati s sprejetjem 

resolucije je ozn 14. november, ki se na pobudo 

mednarodnega združenja za diabetes, že več let 

praznuje kot svetovni dan sladkorne bolezni, 

potrdila kot dan Združenih narodov o sladkorni 

bolezni, v okviru katerega potekajo številne 

kampanje s skupnim imenom Združimo se v 

obvladovanju sladkorne bolezni. Letošnja prizadevanja 

so še posebej namenjena otrokom in 

mladostnikom, pri katerih se opaža strma porast 

debelosti in sladkorne bolezni, kar narekuje 

nujno in intenzivno ozaveščanje mladih o dejavnikih 

tveganja in bolezni ter pravočasno in 

pravilno ukrepanje. 

Sladkorno bolezen delimo na: sladkorno 

bolezen tipa 1, sladkorno bolezen tipa 2, 

nosečnostno sladkorno bolezen, druge 

tipe sladkorne bolezni, moteno toleranco 

za glukozo (mtg) in mejno bazalno 

glikemijo (mbg). 

Nosečnostna sladkorna bolezen 

(gestacijski diabetes) se pogosteje pojavlja pri 

nosečnicah s čezmerno telesno težo in pri tistih 

s sladkorno boleznijo v družini. Pri tej obliki 

diabetesa gre večinoma za začasno stanje. 

Med druge tipe sladkorne bolezni uvrščamo 

stanja kronične hiperglikemije (zvišana koncentracija 

glukoze v krvi). Vzroki za nastanek so 

obolenje trebušne slinavke, različna endokrinološka 

obolenja, jemanje nekaterih zdravil 

(kortikosteroidi) in okužbe. 

Motena toleranca za glukozo (mtg) je 

najblažja oblika kronične hiperglikemije in je 

sorodna s sladkorno boleznijo tipa 2. Mejna 

bazalna glikemija (mtg) je patološka vrednost 

glukoze na tešče, ki ne dosega določene 

diabetične vrednosti. mtg in mbg sta predstopnji 

v razvoju sladkorne bolezni in pogosto 

napredujeta v sladkorno bolezen. 

Družba Novo Nordisk ima dolgo zgodovino 

aktivnega udejstvovanja na svetovni dan 

sladkorne bolezni. Že nekaj let organizira 

pohod proti sladkorni bolezni v sodelovanju 

z Mednarodnim združenjem za sladkorno 

bolezen in tudi letos ni bilo ni~ druga~e. 

Dvokilometrski simboli~ni pohod, ki 

predstavlja pomen zdravega na~ina življenje, 

je letos potekal po ljubljanskih ulicah. Na 

Kongresnem trgu pa so na stojnicah ljudi 

pou~evali o pasteh sladkorne bolezni, 

preventivi in zdravljenju. 

Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovi~ 

je pozdravila pohodnike 

Teden zdravja v lekarnah 

v znamenju diabetesa 

Tokratni teden zdravja, ki je potekal od 12. 

do 17. novembra, so farmacevti v lekarnah 

posvetili ozave{~anju o prepre~evanju 

nastanka in zdravljenju sladkorne bolezni. 

Ta na za~etku tretjega tiso~letja dosega 

razsežnosti epidemije, saj velja za najbolj 

raz{irjeno kroni~no nenalezljivo bolezen 

sodobnega ~loveka. Ker je sladkorna bolezen 

neozdravljiva, so preventivne aktivnosti {e 

toliko pomembnej{e. Možnost za nastanek 

sladkorne bolezni lahko pogosto zmanj{amo že 

z zdravo in uravnoteženo prehrano ter rednimi 

telesnimi aktivnostmi. Ob razvoju bolezni pa je 

pomembno njeno u~inkovito zdravljenje, saj s 

tem prepre~imo ali vsaj omilimo možne 

zdravstvene zaplete. Kot navadno so bile tudi 

tokrat v tednu zdravja v lekarnah na voljo 

informativne zloženke na temo sladkorne 

bolezni, magistri farmacije pa so bili obiskovalcem 

na voljo tudi za svetovanje. 

Farmacevti v lekarnah si prizadevajo 

v vsakdanjo prakso vpeljati program farmacevtske 

skrbi za bolnike s sladkorno boleznijo, 

ki so ga povzeli po modelu Svetovne zdravstvene 

organizacije in združenja EuroPharm 

Forum. V okviru omenjenega programa, ki ga 

je zelo pozitivno ocenila tudi komisija za 

medicinskoeti~na vpra{anja, posebej za to 

nalogo usposobljeni magistri farmacije v 

lekarnah spremljajo klini~ne (u~inkovitost 

zdravljenja), humanisti~ne (bolj{a kakovost 

življenja) in farmakoekonomske (obvladovanje 

stro{kov) u~inke zdravljenja sladkorne 

bolezni. Poleg samega zdravljenja pa 

lekarni{ki farmacevti v okviru programa 

farmacevtske skrbi sodelujejo tudi pri akcijah 

ozave{~anja za prepre~evanje in zgodnje 

odkrivanje te bolezni. 


NA©A LEKARNA 23

KAKO ZDRAVITI 

Deset let učinkovitega 

zdravljenja osteoporoze 


Zima je tukaj in nizke temperature tudi. To pa pomeni tudi zamrznjene pločnike, 

stopnice, spolzka tla …, ki zlahka povzročijo zdrs in neroden padec. Že nedolžen 

padec lahko pomeni zlom, ta pa je pri človeku z osteoporozo še posebej nevaren. Ker 

je bil odziv bralk in bralcev na temo osteoporoze iz 15. številke zelo velik, smo se v 

uredništvu odločili, da temi tudi v zimskem času posvetimo nekaj vrstic in morda 

pomagamo preprečiti kakšno zlomljeno kost. 

L 

etos mineva deset let od ustanovitve 

prvega društva bolnikov z osteoporozo 

v Sloveniji. Ob pravem času in na 

pravem mestu je bila v Ljubljani skupina 

zagnanih gospa, ki jih je vodil skupen cilj – 

narediti kaj za tiste, ki jim je osteoporoza zagrenila 

življenje. Ni jim bilo žal časa, niso se 

ustrašile naporov in ni jim manjkalo zagnanosti, 

saj so svoje delovanje razširile na celotno Slovenijo. 

Z akcijami ozaveščanja in aktivnim delom 

so v Sloveniji dosegle zavidljivo raven ozaveščenosti 

o osteoporozi. Med drugim si prizadevajo, 

da bi bilo za vse ženske po 65. letu starosti in za 

vse, ki imajo povečano tveganje za osteoporozo, 

brezplačno merjenje kostne gostote vključeno 

pod okrilje zdravstvenega zavarovanja. Njihov 

moto je Črpamo iz včeraj, ustvarjamo za danes 

in načrtujemo za jutri. 

V Sloveniji se z osteoporozo srečuje okoli 

140.000 ljudi, od tega kar 80 odstotkov žensk. 

Pred nekaj desetletji je bila diagnoza “osteoporoza” 

redka, vendar ne zato, ker te bolezni ne bi 

bilo, ampak zato, ker so prepoznavali le vrh ledene 

gore, to je zlome. Pa še tu je bila diagnoza odvisna 

predvsem od razgledanosti in pripravljenosti 

kirurga, da poleg diagnoze “zlom” pripiše še 

diagnozo “osteoporoza”. Rentgenska preiskava je 

bila premalo občutljiva, da bi lahko prikazala 

razredčeno kostno strukturo še pred nastankom 

zloma. Razredčena kostna struktura oziroma 

zmanjšana mineralna kostna gostota (mkg) pa je 

eden od znanilcev zmanjšane čvrstosti kosti, ki 

povečuje tveganje za zlom. Šele v osemdesetih letih 

prejšnjega stoletja je razvoj tehnologije (neinvazivne 

možnosti za natančno merjenje mineralne 

kostne gostote) povzročil pravo revolucijo v 

Letos mineva tudi deset let, odkar je na 

slovensko trži{~e pri{la prva u~inkovina za 

zdravljenje osteoporoze iz družine bifosfonatov, 

to je alendronat. Posledica desetletne 

prisotnosti alendronske kisline na na{em 

trži{~u je njena {iroka uporaba, zdravilo pa 

dobro poznajo tako zdravniki kot bolniki. Prof. 

dr. Janez Preželj, dr. med., je o njem dejal, da 

pomeni prelomnico v zdravljenju te bolezni. 

Glede na to in glede na svojo u~inkovitost bo 

zdravilo nedvomno tudi v prihodnje eden 

glavnih stebrov pri zdravljenju osteoporoze. Za 

zdravljenje osteoporoze pa uporabljamo tudi 

druge u~inkovine iz družine bifosfonatov, kot 

so ibandronska, etidronska, klodronska, 

pamidronska, risedronska in zoledronska 

kislina. V Sloveniji je na voljo tudi alendronska 

kislina v kombinaciji vitaminom D, stroncijev 

ranelat ter raloksifen. 

prepoznavanju populacije, ki jih ogrožajo zlomi. 

Možnost diagnosticiranja osteoporoze, še preden 

je prišlo do zloma, je bila izziv tudi za iskanje 

uspešnih zdravil. 

V osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih 

je bilo na voljo le nekaj zdravil, za katera se je 

pozneje izkazalo, da imajo relativno šibke učinke 

pri preprečevanju zlomov kosti (kalcitonin, 

kalcij in vitamin D kot monoterapiji), da lahko 

zlome celo pospešijo (natrijev fluorid) ali da njihovi 

neželeni učinki preprečujejo širšo uporabo 

(estrogeni). 


NA©A LEKARNA 25

KAKO ZDRAVITI 

V zadnjih desetih letih smo pri{li na podro~ju 

raziskav osteoporoze do ve~ novih pomembnih 

spoznanj. Med drugim se je izkazalo, da 

– tako kot pri ve~ini kroni~nih bolezni – bolniki 

kmalu za~nejo opu{~ati zdravila, ki bi jih 

sicer morali jemati leta. Pri zdravljenju 

osteoporoze sta tako po letu dni predpisanemu 

dnevnemu zdravljenju sledili le {e slabi 

dve tretjini bolnic, s prijaznej{im, tedenskim 

na~inom jemanja zdravil pa se je opustitev 

zdravljenja zmanj{ala. 

Pomembno je tudi spoznanje, da pripravke 

vitamina D, ki je obvezen dodatek pri 

zdravljenju osteoporoze, bolnice opustijo {e 

hitreje kot sama zdravila. Zato je za bolnike 

dobrodo{la oblika zdravila, prav tako za 

jemanje enkrat na teden, ki v isti tableti 

vsebuje tudi tedenski odmerek vitamina D 

(fosavance). Ta kombinacija vpliva na 

pove~evanje zalog vitamina D pri bolnicah z 

osteoporozo in s tem na ve~jo u~inkovitost 

samega zdravila. 

Osteoporoza je danes priznana kot kronična 

bolezen in ne modna muha, kot so jo skušali prikazati 

včasih. Prav tako jo počasi zapušča oznaka, 

da je to bolezen, ki nujno pride s starostjo. Če se 

želimo osteoporozi izogniti, je zelo pomembna 

preventiva: zdrav način življenja v mladosti, gibanje, 

opustitev kajenja, zmerno uživanje alkohola, 

zdrava prehrana in poznavanje dejavnikov tveganja. 

Dejavniki tveganja so starost bolnika, spol, 

družinska obremenjenost z boleznijo (dednost), 

predhodni zlomi, rasa, zgodnja menopavza, neredni 

menstrualni ciklusi, dolgotrajno zdravljenje z 

glukokortikoidi, revmatoidni artritis, hipogonadizem. 

Obstajajo že izdelani programi, ki z upoštevanjem 

omenjenih dejavnikov izračunajo absolutno 

tveganje za zlom prav na podlagi vseh teh podatkov. 

Zboli vsaka tretja ženska in vsak peti moški. 

Pravilno, pravočasno in uspešno zdravljenje 

zagotavljajo dobra obveščenost bolnikov, ki jim pri 

prepoznavanju osebnega tveganja za razvoj bolezni 

pomagata pravilno izmerjena mkg in pravilna 

ocena tveganja za zlom. 

V Sloveniji pod okriljem Zveze dru{tev bolnikov 

z osteoporozo Slovenije delujejo naslednja 

dru{tva: Dru{tvo za osteoporozo Pomurja – 

Radenci, Koro{ko dru{tvo za osteoporozo, 

Dru{tvo bolnikov z osteoporozo Jesenice, 

Obmo~no dru{tvo bolnikov z osteoporozo Celje, 

Dru{tvo za osteoporozo Ormož, Prekmursko 

osteolo{ko dru{tvo, Dru{tvo za osteoporozo 

Ljutomer, Dru{tvo osteoporoze Trbovlje, Dru{tvo 

bolnikov z osteoporozo Kranj, Dru{tvo bolnikov 

z osteoporozo ko~evsko-ribni{ke regije, Gori{ko 

osteolo{ko dru{tvo – Nova Gorica, Dru{tvo 

bolnikov z osteoporozo obalno-kra{ke regije, 

Dru{tvo za prepre~evanje osteoporoze Posavje, 

Dru{tvo za osteoporozo Šale{ke doline, Dru{tvo 

za osteoporozo Dolenjske. V Zvezi dru{tev se 

trudijo ozave{~ati prebivalce, stare in mlade, 

mo{ke in ženske, o pomenu skrbi za svoje zdravje. 

Zanj je treba skrbeti že takrat, ko so kosti zdrave, 

in tako prve znake bolezni premakniti v pozno 

starost ali jih celo prepre~iti. Trudijo se ozave{~ati 

tudi prebivalstvo na podeželju ter hkrati posve~ati 

ve~ skrbi za kakovostnej{e življenje obolelih. Vsa 

dru{tva z veseljem sprejemajo nove ~lane. 

Učinkovito proti hemeroidom 

Magnetoplag®–SENSILAB je medicinski pripomoček za blago in podaljšano magnetno 

stimulacijo področja zadnjega dela črevesa in anusa (zadnjične odprtine) pri 

hemeroidih. 

Sestavljata ga 2 ločena magnetna stimulatorja, nameščena v čvrst neagresiven material bele barve, v 

obliki črke T. Eden od magnetov je namagneten s poli v obliki prstanov, drugi pa s poli v obliki vzdolžnih 

linij, pravokotnih na prstane. Zahvaljujoč temu je med zdravljenjem zagotovljeno enakomerno delovanje 

magnetnega polja Magnetoplaga v vseh smereh. 

Pripomoček je oblikovan tako, da je bolniku pri vstavitvi v zadnjično odprtino bolniku zagotovljen 

občutek ugodja med celotnim procesom zdravljenja. Vstavitev je enostavna in bolnika ne moti. 

Zdravljenje z magnetnim poljem deluje tako, da 

odpravlja razloge za nastanek hemeroidov, pospešuje 

cirkulacijo krvi, deluje analgetično, protivnetno, 

zmanjšuje oteklino, pospeši resorbcijo hematomov, 

pospešuje celjenje ran, ter znižuje mišični tonus. 

FARMICOM farmacevtska druba D.O.O., Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana, tel 015881126, fax 015881126, farmicom@farmicom.si 


Proizvod bo na voljo sredi Oktobra v lekarnah, specializiranih trgovinah in Sanolaborju. 

Za več informacij o proizvodu nas lahko pokličete na 040430566.

KAKO ZDRAVITI 

Za uspe{no 

premagovanje 

bolezni niso 

dovolj samo 

zdravila 

to precej poenostavilo moje zdravljenje. Zadnji 

dve leti, odkar je zdravilo na trgu, ga vzamem enkrat 

na teden. Poleg zdravilne učinkovine alendronat 

je v isti tableti dodan tudi vitamin D. Redno 

hodim na kontrolne meritve kostne gostote 

in vsakokrat se moja osteoporoza za malenkost 

izboljša. Prav gotovo tudi zato, ker se že od vsega 

začetka zavedam, da za učinkovito zdravljenje 

samo zdravilo ni dovolj. Zdravilo sicer zmanjša 

razgradnjo kosti, za gradnjo zdrave nove kosti pa 

je treba telesu zagotavljati zadostne količine kalcija 

in vitamina D. Kalcij se vgrajuje v kosti in jim 

daje trdnost, vitamin D pa omogoči kalciju, da iz 

hrane sploh pride do kosti. Zato poleg zdravila 

redno jemljem tudi tablete, ki vsebujejo kalcij, 

magnezij in vitamin D v eni tableti. 

lovadbe in hoje za članice društva. Ob sredah se 

članice zberemo v parku in se peš odpravimo na 

Miklavški hrib, kjer so krasne pešpoti. Večkrat 

gremo na Anski hrib, pa tudi na Petriček, kar je 

ura in pol hoje. Sama grem ob lepem vremenu na 

tak pohod še vsaj dvakrat na teden. Članicam 

celjskega društva so tako prostor kot svoje fizioterapevtke 

za organizirano vadbo prijazno odstopili 

v celjski bolnišnici in zdravstvenem domu. Članice 

z veseljem izkoriščamo možnost organizirane 

vadbe, saj nam poleg strokovnega vodenja prinaša 

tudi obilo zabave in dobre volje. Veliko nam 

pomeni prav druženje s sebi enakimi, zato smo z 

velikim veseljem sprejele ponudbo za uporabo 

bazenov v zdraviliščih v Zrečah in Laškem. 

Mari~a B., Celje 

Mari~a B., Celje 

S 

svojo boleznijo se spopadam že deset 

let. Leta 1997 sem povsem po naključju 

ugotovila, da imam osteoporozo. Na 

pregled sem pripeljala teto, zdravnik 

pa mi je dejal, da bi bilo merjenje kostne gostote 

primerno tudi zame, saj sem v pogovoru omenila, 

da je menopavza pri meni nastopila že s štiridesetim 

letom starosti. Nadomestno hormonsko 

terapijo sem takrat odklonila. 

Čeprav nisem verjela, da bi lahko imela osteoporozo, 

sem vseeno šla na denzitometrijo. Na 

moje veliko začudenje je preiskava pokazala že 

precej zmanjšano kostno gostoto (do -3). Začela 

sem se zdraviti z etidronsko kislino (pleostat), se 

še več gibati in še več pozornosti posvečati zdravi 

prehrani. Kljub temu je bila moja kostna gostota 

na kontrolni meritvi čez leto dni še nižja, zato 

mi je zdravnik zdravilo zamenjal. Začela sem jemati 

alendronat (fosamax), ki sem ga jemala vsak 

dan. Ob naslednji meritvi kostne gostote se je na 

srečo pokazalo, da osteoporoza od zadnje meritve 

ni napredovala. Ko mi je zdravnik zdravilo 

zamenjal za drugo obliko, ki se jemlje enkrat tedensko 

in ima enako učinkovino kot prejšnje, je 

Na uspešnost zdravljenja vpliva tudi gibanje, 

ki je pomemben del mojega življenja. Že devet let 

aktivno delujem v celjskem društvu bolnikov z 

osteoporozo. Odgovorna sem za organizacijo te- 

Mama in hèi vsak dan pijeta … 

… sensilab koencim mladosti. 

Šumeèa tableta SENSILAB KOENCIM Q10 z dodanimi 

vitamini zavira staranje celic, ter veèa energijo, vitalnost 

in vzdrljivost. Koencim Q10 je antioksidant, ki ga telo po 

25 letu ne proizvede v zadostnih kolièinah, s hrano pa ga 

vsakodnevno ne dobimo dovolj. Dnevni vnos je zato 

nujen in ob rednem pitju se boste poèutili bolje. Najbolj 

uèinkovita oblika je šumeèa tableta, ki jo raztopimo v 

kozarcu vode. Ima prijeten okus pomaranèe, ne vsebuje 

sladkorja, dobite jo v vseh lekarnah ter specializiranih 

trgovinah. Vprašajte farmacevta za šumeèo tableto 

SENSILAB KOENCIM Q10 ali nas poklièite na 015881126 in 

»Na zdravje!«. 

FARMICOM farmacevtska druba D.O.O., Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana, tel 015881126, fax 015881127, farmicom@farmicom.si 


Vodotopna šumeèa tableta ima okus pomaranèe. 

Na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah. 

www.sensilab.com

ZDRAVILNE RASTLINE 

Dragoceni ginseng 


Ginseng (Panax ginseng) je na Daljnem vzhodu zelo cenjena 

rastlina. O njegovi visoki ceni je poročal že Marko Polo, 

poznal ga je tudi Ludvik XIV., kitajsko tradicionalno 

zdravilstvo pa ginseng pozna in uporablja že 5000 let. Že 

ime nam pove, da je rastlina res nekaj posebnega – pomeni 

namreč “zdravilo za vse”. Pan v grščini pomeni vse, axos je 

po grško zdravilo (od tod poimenovanje Panax), ginseng pa 

v kitajščini pomeni človeška korenina, saj naj bi korenina 

imela obliko človeškega telesa. Korenina je tudi tisti del 

rastline, ki nosi zdravilno moč. 

Ginseng (Panax ginseng) spada v 

družino bršljanovk Araliaceae. 

Raste v vzhodnem delu Azije, predvsem 

v Koreji, na Japonskem, Kitajskem 

in tudi v severni Ameriki. Poznamo več 

vrst ginsenga. Poleg pravega oz. korejskega ginsenga 

najdemo še ameriški ginseng Panax 

quinquefolium, japonski ginseng Panax trifolium 

ali Panax japonicum, kitajski ginseng Panax 

notoginseng, vietnamski ginseng Panax vietnamensis 

in druge. Kot drogo uporabljamo 

očiščeno in posušeno korenino Ginseng radix. 

Korenina ginsenga spada med adaptogene 

droge. Novejše raziskave so dokazale, da ginseng 

deluje adaptogeno pri različnih vrstah stresa, kar 

pomeni, da izboljša sposobnost organizma pri 

prilagajanju na neugodne razmere tako pri duševnih 

kot pri fizičnih preobremenitvah, izčrpanosti 

in slabi koncentraciji, zviša pa tudi odpornost 

organizma proti okužbam. Ginseng ugodno 

vpliva na presnovo, kar se kaže kot povečana telesna 

vzdržljivost ter izboljšane psihične in umske 

sposobnosti. Stres je stanje, ko je ravnovesje 

med organizmom in okoljem ogroženo. Adaptogene 

droge delujejo tako, da povečajo moč nespecifičnega 

obrambnega odziva na stres. Uspešna 

adaptacija na stres ne zahteva le odziva nanj, ampak 

tudi zmožnost ustreznega uravnavanja tega 

odziva brez povzročanja dodatne škode organizmu. 

Mehanizem nespecifičnega obrambnega odziva 

na stres sestavlja usklajeno delovanje živčnega, 

hormonskega in imunskega sistema, med katerimi 

potekajo večsmerne komunikacije medsebojnega 

spodbujanja in zaviranja. 

Različne vrste iz rodu Panax vsebujejo bolj 

ali manj enake snovi, a v različnih koncentracijah. 

Glavne učinkovine so ginsenozidi. Poleg ginsenozidov 

korenina ginsenga vsebuje še peptidoglikana 

panaksan in panaksol, ogljikove hidrate 

panaksen, panaginsen, ginsinsen, derivate pira- 


NA©A LEKARNA 31

ZDRAVILNE RASTLINE 

g posušene korenine dnevno. Dolgotrajni režim 

predpisuje neprekinjeno jemanje 0,4–0,8 g korenine 

dnevno, namenjen pa je starejšim in bolnim. 

Kljub temu pa jemanje, daljše od treh mesecev, 

ni priporočljivo. Jemanje ginsenga ni primerno 

za otroke. 

primeren za odpravljanje čezmerne utrujenosti 

in krepitev psihofizične kondicije, preventivno 

pa ga lahko uporabljamo tudi kot antikancerogeno 

drogo. Zaradi številnih pozitivnih 

lastnosti ga imajo ponekod tudi za čarobno 

darilo narave. 

Ginseng se kot adaptogena droga v tradicionalni 

medicini uporablja že tisoče let. Nova 

GG_175x126 5 spoznanja, abf slowen 05.09.2007 ki temeljijo 9:50 na Uhr raziskavah, Seite 1 mu pripisujejo 

še širši spekter delovanja. Ginseng je 

zina, oligosaharide in polisaharide, salicilate, vitamine 

(B 1 , B 2 , B 12 , pantotenska kislina) in minerale 

ter sledove eteričnega olja. 

Ginseng ali ženšen, kot mu tudi pravimo, 

pomaga pri ohranjanju zdravja, povečuje odpornost 

proti stresu, krepi življenjsko moč, izboljšuje 

športne sposobnosti, krepi duševne 

sposobnosti, še posebej pred izpiti, zmanjšuje 

stres, ki ga povzročajo telesne in duševne obremenitve, 

pomaga pri izčrpanosti in oslabelosti, 

krepi telesno odpornost, še posebej pri 

okrevanju po hudih kroničnih boleznih, preprečuje 

okužbe, krepčilno pa naj bi deloval 

tudi na spolno moč. 

Na prodajnih policah najdemo ginseng v 

najrazličnejših oblikah, od celih posušenih korenin, 

ženšenovega žganja, vina in čaja, do izvlečkov 

v obliki tablet in kapsul. Vendar pa je treba biti 

pozoren, saj je v nekaterih izdelkih le malo ginsenga 

ali celo nič. Še posebej moramo biti previdni 

pri nakupovanju izdelkov po spletu. Kajti 

vedno, kadar je zdravilna rastlina redka in draga, 

se pojavijo ponaredki. 

Ginseng je namenjen peroralni uporabi. Za 

varne veljajo odmerki, ki ustrezajo 1 do 2 g ginsengove 

korenine ali 200 do 600 mg izvlečka korenine 

ginsenga na dan. Odmerki, večjih od dveh 

gramov, naj se ne bi uporabljali, saj lahko privedejo 

do neželenih učinkov. Posebej pazljivi pri 

odmerjanju pa morajo biti sladkorni bolniki in tisti, 

ki jemljejo zdravila, ki vplivajo na strjevanje 

krvi (antikoagulante, npr. varfarin). Tradicionalni 

režim odmerjanja deli odmerke na kratkotrajne 

in dolgotrajne. Kratkotrajni režim, namenjen 

predvsem mlajšim in zdravim osebam, predpisuje 

jemanje ginsenga dva do tri tedne z dvomesečnimi 

presledki, pri čemer naj bi bil odmerek 0,5–1 


MEDICINSKO ZRCALO 

Težave z uhajanjem urina 


Urinska inkontinenca je motnja, ki pesti pet do deset odstotkov 

populacije, od tega jih je kar dve tretjini starejših od 60 let. 

Malo je motenj, ki bi bile tako neprijetne, kot so težave z 

obvladovanjem mehurja. Ljudje, ki jih inkontinenca prizadene, po 

navadi neradi govorijo o tem in obiščejo zdravnika le, ko se stanje 

poslabša do nevzdržnega. Vendar pa je s poznavanjem problema, 

samodisciplino in uporabo pripomočkov inkontinenci navkljub 

mogoče živeti aktivno in dostojanstveno. 

O tej neprijetni motnji smo se pogovarjali z Vincencem Logarjem, dr. med., 

specialistom družinske medicine, ki dela v Domu Kolezija, dislocirani enoti 

Doma starej{ih ob~anov Ljubljana Vi~ Rudnik, in se pri svojem delu pogosto 

sre~uje z bolniki z inkontinenco. 

Kaj je inkontinenca 

Problem inkontinence je večplasten in ga je 

treba obravnavati z različnih vidikov. Z medicinskega 

stališča je inkontinenca nehotno in nekontrolirano 

uhajanje urina, ki ima telesne in psihične 

posledice in je bolezensko stanje. S socialnega vidika 

je inkontinenca problem osamitve in izločitve 

bolnika iz družabnega življenja bližnje in širše 

okolice. Tudi z ekonomskega vidika je inkontinenca 

velik problem, saj njegovo kolikor toliko uspešno 

obvladovanje pomeni velik finančni zalogaj. 

Kot vemo, se s problemom inkontinence ne 

spopadajo vsi oz. se lahko pojavi v zelo 

različnih življenjskih obdobjih. Katerih? 

Inkontinenca za urin je v vseh življenjskih 

obdobjih različno pogosta, povprečna pogostnost 

pa je 5–10 % vse populacije. V večini življenjskih 

obdobij se zdi sposobnost zadrževanja 

urina oz. njegovo kontrolirano izločanje 

samo po sebi popolnoma normalna funkcija 

človeškega telesa. Inkontinenca je stoodstotna 

v prvem letu življenja in je ne jemljemo kot bolezen, 

temveč kot normalen pojav, ki postopoma 

izgine z razvojem živčnega sistema in vzgojo 

otroka o higienskih normativih. Prav tako je 

zelo pogosta, čeprav ne 100-odstotno, v poznih 

življenjskih obdobjih, starosti nad 90 let, ko 

pride do zmanjšanja delovanja avtonomnega 

živčnega sistema in do upadanja delovanja 

možganske skorje. Tudi te vrste inkontinence 

se štejejo za normalne. V vseh preostalih življenjskih 

obdobjih pa so nenormalne ali bolezenske 

in vsaj nekatere skušamo zdraviti. 

Kateri so najpogostejši vzroki, 

ki privedejo do inkontinence? 

Bolezen je lahko samostojna, kar pa je redkeje. 

Najpogosteje se pojavi v sklopu drugih bolezenskih 

znakov, predvsem v sklopu kroničnih 

nevroloških bolezni, kot je na primer multipla 

skleroza, ter raznih presnovnih bolezni, na primer 

sladkorne bolezni. Lahko je posledica poškodb 

sečnih organov ali hrbtenice in možganov, 

Inkontinenca je osebni in medosebni 

problem, ki zahteva veliko osebne 

discipline, poznavanje problema in 

metod njegovega obvladovanja. 

Ljudje premalokrat verjamejo, da 

imajo zdravje v svojih rokah. 


NA©A LEKARNA 35


ali več porodov, še posebej če ženske ne izvajajo 

predpisanih mišičnih vaj (t. i. vaje po Keglu). V 

starosti je inkontinenca posledica popuščanja 

višjih živčnih funkcij, tako mišičnih kot tudi psihičnih 

sprememb, do katerih pride v involucijskem 

procesu staranja. Upade interes za osebno 

higieno, zato se povečajo tudi inkontinenčne težave 

in njene posledice. 

C 

S Keglovimi vajami krepimo mi{ice 

medeni~nega dna. To storimo tako, da ritmi~no 

kr~imo nožni~ne in medeni~ne mi{ice, kot bi 

hoteno prekinjali curek med odvajanjem urina 

– stisnemo, zadržimo za nekaj sekund in 

popustimo. Te vaje lahko izvajamo kjer koli in 

kadar koli, saj se navzven na{a vadba ne opazi, 

pomembno pa je, da vadimo redno in mi{ice 

skr~imo vsaj 100-krat na dan. 

v nekaterih primerih pa celo psihičnih bolezni. 

Predvsem v dobi odraščanja se lahko pojavi kot 

posledica strahu pred lastno samostojnostjo in 

neodvisnostjo ali pa je posledica prevelikih stresnih 

obremenitev. V zrelih letih je inkontinenca 

večinoma posledica poškodb ali akutnih bolezenskih 

procesov v medenici. Pri ženskah v tem 

obdobju je inkontinenca lahko posledica enega 

Ali lahko inkontinenco preprečimo ali 

upočasnimo? Kaj lahko sami storimo za to? 

Inkontinenco lahko včasih uspešno preprečimo 

in zdravimo. Prirojene anomalije se zdravijo 

s kirurškimi posegi, prav tako so uspešne operacije 

pri ženskah po porodih, če so pravočasno 

narejene, uspešne pa so tudi vaje za utrjevanje 

mišic medeničnega dna (vaje po Keglu). Pri ženskah 

je zaradi anatomskih posebnosti možnost 

za okužbe veliko večja. Če je inkontinenca posledica 

pogostih infekcijskih bolezni, jih je treba 

dosledno zdraviti. Zelo pomembna je dobra urejenost 

sladkorne bolezni in pravilno jemanje 

zdravil za izločanje vode iz telesa, ki jih zdravniki 

predpisujejo bolnikom pri srčnih, jetrnih in 

ledvičnih obolenjih. Med preventivne ukrepe 

štejemo tudi vzdrževanje primerne fizične aktivnosti 

in uravnavanje telesne teže. Če je ta prevelika, 

poveča pritisk na medenico in inkontinenca 

se lahko hitro poslabša. Tudi nekatere vrste 

hrane in pijač lahko poslabšajo inkontinenco, 

predvsem uživanje alkohola, kave in pravega 

čaja. Alkohol pospešuje izločanje vode iz telesa 

in ima škodljive vplive na živčevje, kar inkontinenco 

še poslabša. Priporočljivo je, da v večernih 

urah, najmanj dve do tri ure pred spanjem, ne pijemo 

veliko tekočine. S tem preprečimo prepogosto 

uriniranje ponoči. 

M 

Y 

CM 

MY 

CY 

CMY 

K 

Vrhunska zašËita - izredna zraËnost: 

MoliCare ® , za idealno zašËito kože pri inkontinenËnih težavah. 

INOVACIJA - 

Izredna 

zraËnost 

MoliCare ® 

Premium 

Anatomska oblika 

MoliCare ® 

Comfort 

Sodoben pristop k odpravljanju inkontinenËnih težav vkljuËuje skrb za zdravo kožo! 

Plod dolgoletnih izkušenj podjetja HARTMANN na podroËju inkontinence poleg 

že znanih kvalitet prinaša inovacije, ki se odražajo v novih hlaËnih predlogah 

MoliCare ® Premium in MoliCare ® Comfort. Te predstavljajo nov standard v 

kombinaciji zašËite in zraËnosti. 

Izredno mehak in zraËno prepusten, netkan material “Air Active” na podroËju 

kolkov zagotavlja ohranitev zdravega okolja za kožo in tako zmanjšuje možnost 

draženja kože. 

Nove inkontinenËne predloge odlikujejo: 

• trislojno vpojno jedro za najboljšo možno vpojno moË, 

• elastiËni lepilni trakovi, ki zagotavljajo varen in udoben oprijem tudi med gibanjem, 

• anatomska oblika, ki poskrbi za prijetno in varno uporabo, 

in novost 

• zraËen in koži prijazen material “Air Active”. 

Zdravje v dobrih rokah. 


Izdelki so na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah.


Na koga naj se obrne bolnik z inkontinenco 

– na splošnega zdravnika ali morda na 

kakšnega specialista? 

Bolnik z inkontinenco naj se najprej obrne na 

svojega osebnega zdravnika. Velikokrat bolniki 

to težavo prikrivajo, tako da je odstotek inkontinence 

višji, kot kažejo statistične raziskave. Marsikatero 

inkontinenco lahko reši družinski zdravnik, 

pri ženskah pa njihov izbrani ginekolog: preostale 

bolnike napotimo glede na vzrok inkontinence 

k ustreznemu specialistu, po navadi k 

urologu ali nevrologu, mladoletnike pa tudi k 

psihiatru, če je problem inkontinence psihične 

narave. Veliko mladoletnikov se boji odraščanja 

in prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja. 

Tako se podzavestno vračajo v otroštvo in se 

znova podredijo staršem z željo, da bi skrbeli zanje. 

Dokaz neodraslosti je tudi inkontinenca. Velikokrat 

je vzrok tudi strah pred neuspehom. Takrat 

je potrebna pomoč psihiatra, predvsem pa se 

uporablja psihoterapija. Mladostniki pomoč poiščejo 

sami ali s starši. Inkontinenca v dobi odraščanja 

pomeni težavo v navezovanju stikov med 

spoloma, navzoč je sram, posamezniki se lahko 

osamijo, še posebej če nimajo najboljših higienskih 

navad. Družba jih zato izloči. Mladi so lahko 

včasih zelo kritični in nemalokrat celo kruti. 

Kakšne so možnosti zdravljenja 

in kako poteka? 

Kot vsako drugo bolezen je tudi inkontinenco 

treba zdraviti vzročno glede na nastanek ali povzročitelja, 

če je poznan in obvladljiv. Inkontinenco 

zdravimo s splošnimi ukrepi (prehrana, gibanje, 

predpisane vaje, urnik uriniranja idr.), z zdravili 

in kirurškimi posegi. Zdravljenje brez zdravil 

v kombinaciji s splošnimi ukrepi je večinoma najcenejši 

in najučinkovitejši način. Pogoj je seveda, 

da se jih bolnik drži, kar pa od njega zahteva samodisciplino, 

red in vztrajnost, česar so sposobni 

le redki posamezniki. Vedeti moramo, da je 

inkontinenca večinoma kronični zdravstveni 

problem, da se stanje izboljšuje počasi in da včasih 

lahko le zaustavimo poslabšanje. Poznamo 

tudi zdravila za zdravljenje inkontinence, vendar 

je treba povedati, da niso uporabna za vse bolnike. 

Predpisujejo jih lahko samo urologi in ginekologi 

po predhodnih preiskavah, s katerimi ugotovijo, 

da bi bila njihova uporaba smiselna in koristna. 

Kjer so vzrok za inkontinenco organske 

spremembe, zdravniki največkrat izberejo kirurški 

poseg, pri psihičnih bolnikih pa psihoterapijo 

in na koncu psihofarmak (zdravilo za zdravljenje 

duševnih bolezni in motenj). 

Kaj pa takrat, ko naštete možnosti 

nimajo učinka? 

Pri inkontinenci, kjer so vse naštete možnosti 

brez učinka, uporabljamo mehanske pripomočke, 

kot so urinski katetri pri moških, urinali in inkontinenčne 

predloge. Inkontinenčne predloge so trenutno 

najuporabnejše pripomoček za vse starostne 

kategorije. Katetri so manj priporočljivi, ker 

pomenijo tujek v telesu in so vir nenehnih okužb. 

Ali mislite, da lahko bolnik z uporabo 

medicinskih pripomočkov, kot so 

inkontinenčne predloge, vpliva na kakovost 

svojega življenja? Se lahko takšen bolnik 

prosto giblje med ljudmi, torej brez zadrege? 

Kakovostne predloge omogočajo bolniku 

prosto gibljivost brez bistvene omejitve, varujejo 

bolnika in okolico pred neprijetnim vonjem 

in s tem bolniku omogočajo normalne socialne 

stike, če jih pravilno uporablja. To je izbira 

prave velikosti, pravilna namestitev, dobra 

kakovost in pravočasno menjavanje. Bolnik 

ima pravico do inkontinenčnega programa v 

okviru zdravstvenega zavarovanja. Farmacevti 

v lekarni poznajo dobre in slabe strani 

različnih predlog in znajo svetovati. 

Kakšne pa so njihove slabosti? 

Vsa zdravila in higienski pripomočki imajo 

dobre in slabe strani. Tako lahko tudi inkontinenčne 

predloge pri nekaterih bolnikih povzročajo 

dodatne zdravstvene probleme. Ti se zaradi 

tesnega prileganja pojavijo predvsem na koži. 

Spremembe se kažejo kot alergične reakcije na 

sintetični material, ki je sestavni del predlog, in 

kot erozije na koži, ki so posledice organskih 

snovi, sestavnega dela urina. Z urinom se iz telesa 

izločajo številne strupene snovi, ki so končni 

produkt presnavljanja hrane in tekočin, tudi alkohola 

in zdravil. Večina ljudi z inkontinenco jemlje 

številna zdravila in njihovi razkrojni produkti 

lahko poškodujejo kožo pod plenicami. Na 

tem predelu so pogoste tudi okužbe; predvsem 

se pogosto razrastejo glivice, ki odlično uspevajo 

v toplem in vlažnem okolju. Vse te spremembe 

je treba ustrezno in pravočasno zdraviti, da se ne 

razširijo na bližnjo okolico. Za glivične infekcije 

so najobčutljivejši sladkorni bolniki in vsi, ki 

imajo zaradi različnih vzrokov zmanjšano odpornost 

kože. Bakterijske okužbe so redkejše, 

opozarjajo pa na hudo imunsko oslabelost celotnega 

organizma. 

Lahko za konec našim bralcem, med njimi 

so zagotovo tudi bolniki z inkontinenčnimi 

težavami, sporočite kakšno spodbudno 

misel? Ne nazadnje danes inkontinenca ni 

več razlog, da se ne bi prosto in mirno 

gibali med ljudmi. 

Za konec lahko povemo, da inkontinenca ni 

smrtno nevarna bolezenska motnja. Zaradi pogostih 

okužb urinarnega trakta sicer lahko včasih 

povzroča hude zdravstvene težave, vendar le 

redko usodne. Bolezenska motnja je bolj osebni 

in medosebni problem, ki zahteva veliko osebne 

discipline, poznavanje problema in metod njegovega 

obvladovanja. Oseba z inkontinenco se lahko 

popolnoma normalno giblje in lahko večinoma 

opravlja vse poklicne in osebne dejavnosti, ne 

da bi kdor koli opazil njeno težavo. Drugače je pri 

nepokretnih bolnikih, ki so zaradi psihičnih bolezni 

največkrat tako spremenjeni, da niso sposobni 

razumeti narave bolezni in niso sposobni 

obvladovanja lastne higiene. Taki bolniki potrebujejo 

veliko nege in pozornosti negovalnega 

osebja doma, v bolnišnicah ali v negovalnih ustanovah. 

Ni vsak boj z inkontinenco izgubljen. Veliko 

lahko naredimo s higienskim in prehranjevalnim 

režimom, ki pa zahteva razumnega in discipliniranega 

človeka. Problem je kompleksen 

in se ga ne da pozdraviti čez noč. Potrebni so 

doslednost, vztrajnost, red in disciplina. Pri 

vseh kroničnih boleznih zdravnik daje navodila 

in nasvete ter po potrebi piše zdravila, toda 

bolnik se zdravi sam. Ni čudežne tabletke. Ljudje 

premalo verjamejo, da imajo zdravje v svojih 

rokah! 



Novo zdravljenje in prepre~evanje 

venske tromboze 

N 

evarnost zama{itve ìle 

s krvnim strdkom se {e 

posebej pove~a pri velikih 

operacijah, {e zlasti 

pri ortopedskih. êtudi je operativni 

poseg uspe{no izveden, se lahko 

zgodi, da bolnik umre zaradi zapleta 

s trombozo. ê krvni strdek zama{i 

ìlo, ima lahko to za bolnika smrtno 

nevarne ali celo usodne posledice. 

Prizadenejo ga lahko sr~ni infarkt, 

mo`ganska kap ali plju~na embolija. 

Zaradi tako velikega {tevila bolnikov, 

ki jih ogroà venska tromboza, obstaja 

potreba po varnem, u~inkovitem in 

prakti~nem antitromboti~nem zdravilu 

za uporabo v akutnih in kroni~nih 

okoli{~inah. Na leto{njem kongresu 

International Society on Trombosis 

and Haemostasis je bilo predstavljeno 

novo zdravilo za prepre~evanje 

venske tromboze, rivaroksaban, 

ki je do zdaj najbolj prou~en peroralni 

neposredni zaviralec faktorja 

Xa v razvoju. Gre za zdravilo za 

prepre~evanje in zdravljenje krvnih 

strdkov v napredovali fazi klini~nega 

razvoja za prepre~evanje in zdravljenje 

tromboze v akutnih in kroni~nih 

okoli{~inah. Njegova uporaba je preprosta 

v bolni{nicah in tudi doma. V 

okviru klini~nih raziskav faze II zdravila 

rivaroksaban so prou~ili ve~ kot 

4.000 bolnikov. Izsledki raziskav faze 

III kaèjo, da rivaroksaban preka{a 

trenutno standardno zdravilo (enoksaparin) 

za prepre~evanje venske 

tromboze pri bolnikih, ki so jim izvedli 

popolno zamenjavo kolena. V raziskavo 

RECORD 3 je bilo zajetih 2.531 

bolnikov s tovrstnim kirur{kim posegom. 

Glavni raziskovalec Michael R. 

Lassen, dr. med., iz bolni{nice Hoersholm 

univerze v Koebenhavnu meni, 

da so ugotovitve raziskave RECORD 

3 izjemno zanimive, saj kaèjo, da bi 

bil lahko rivaroksaban ustreznej{i za 

potrebe {tevilnih bolnikov z ortopedskimi 

operacijami, posebej pa je poudaril 

u~inkovitost v prepre~evanju 

venske tromboze in varnost zdravila. 

Pri bolnikih, zajetih v raziskavo 

RECORD 3, ki so prejemali rivaroksaban, 

je bilo tveganje za globoko 

vensko trombozo, nemasivno plju~no 

embolijo in umrljivost zaradi vseh 

vzrokov za 49 % manj{e kot pri bolnikih, 

ki so prejemali trenutno standardno 

zdravilo (enoksaparin). [e bolj, 

za kar 62 %, se je pri zdravljenju z 

rivaroksabanom zmanj{alo tveganje 

za huj{o vensko trombozo, ki je bila 

drugotni cilj raziskave. Pri tem pa je 

bilo tveganje za krvavitve enako oz. 

primerljivo kot pri zdravljenju z enoksaparinom. 

Na podlagi izsledkov raziskave RE- 

CORD 3, ki je pokazala, da je tveganje 

za vensko trombozo po operativni 

zamenjavi kolena ob uporabi 

rivaroksabana zna~ilno manj{e kot 

pri uporabi enoksaparina, je dru`ba 

Bayer HealthCare novembra 2007 

oddala vlogo pri Evropski agenciji 

za zdravila (EMEA) za dovoljenje za 

promet z zdravilom rivaroksaban kot 

zdravilom za prepre~evanje venske 

tromboze po operativni zamenjavi 

kolena ali kolka. 

Venska tromboza, ki nastane zaradi zapore žile s krvnim strdkom, letno prizadene približno 

6,5 milijona ljudi po vsem svetu in je eden vodilnih vzrokov umljivosti ljudi po vsem svetu. Med 

najbolj ogroženimi so bolniki s srčno aritmijo, ki jim grozi možganska kap. Sledijo jim bolniki, 

ki jih ogroža akutni srčni infarkt, bolniki z ortopedskimi operacijami in s tveganjem za globoko 

vensko trombozo, pljučno embolijo ter bolniki, ki so negibni zaradi raka, bolezni srca, dihal ali 

drugih bolezni. 


NA©A LEKARNA 41


Prehlad ≠ gripa 

Ondina Jordan Marko~i~, dr. med., Samo Belavi~ Pu~nik, univ. dipl. nov., Kati Rupnik, dipl. org., 

Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana 

P 

o ocenah v Sloveniji vsako leto za gripo 

zboli več kot 60.000 ljudi. Dobro je, 

da se naučimo ločiti med obema boleznima, 

saj se lahko pred gripo precej 

zanesljivo zavarujemo s cepljenjem. V spodnji tabeli 

vam predstavljamo osnovne razlike med obema 

obolenjema, v nadaljevanju pa jih bomo tudi 

obširneje opisali. 

Prehlad 

Prehlad je vnetje zgornjih dihal (nosu, žrela in 

grla). Povzroča ga več kot 200 različnih vrst virusov. 

Tako v življenju prebolimo povprečno 200 

prehladov – odrasli nekako dva do štiri, otroci pa 

šest do osem prehladov na leto. Preboleli prehlad, 

ki ga je povzročila ena vrsta virusa, ne daje odpornosti 

proti drugim vrstam, zato telo ne more 

nikoli zgraditi obrambe proti vsem. Ob prehladu 

moramo predvsem čim več počivati in piti veliko 

tople tekočine. Za krepitev obrambne sposobnosti 

organizma je priporočljivo uživati vitamin C. 

Značilne bolezenske znake, ki spremljajo prehlad 

– vročino, nahod, bolečine v žrelu in grlu, kašelj, 

glavobol, bolečine v mišicah in sklepih –, pa lahko 

lajšamo z zdravili brez recepta. 

Jesen prinaša v naše kraje hlad, ki ga sleherno leto spremljajo tudi prehladna 

obolenja in gripa. Zaradi sočasnosti pojavljanja gripe in prehladov ter nekaj podobnih 

bolezenskih znakov pogosto pride do zamenjave obeh obolenj. Vedeti 

moramo, da prehlad ni gripa, saj ga povzročajo popolnoma drugačni virusi. 

Med strokovnjaki se izraz gripa ali influenca uporablja le za obolenja, ki jih 

povzročajo virusi influence. Pred gripo se lahko, v nasprotju s prehladom, precej 

zanesljivo zavarujemo s cepljenjem. 

Zaradi prehlada pogosteje pride do 

odsotnosti z dela in pouka kot zaradi vseh 

drugih bolezni skupaj. 

Gripa 

Gripa (influenca) je akutna virusna bolezen 

dihal. Spremljajo jo vročina, glavobol in bolečine 

v mišicah. Značilen zanjo je tudi nenaden pojav 

visoke temperature, dražečega občutka v žrelu 

ter suhega kašlja. Pogosti so resni zapleti s pljučnico. 

Starejši ljudje in kronični bolniki so zaradi 

42 NA©A LEKARNA


 

Prehlad 

Gripa 

trajanje od 5 do 10 dni 1 teden 

nastop bolezenskih znakov za~nejo se pojavljati po~asi in se stopnjujejo pojavijo se nenadoma in naenkrat 

 

 

Naša junaka, Kalcij in Vitamin C: 

vro~ina se pojavi redko je za gripo tipi~na in visoka (nad 38 °C), traja 3 do 4 dni 

ka{elj poka{ljevanje izrazito suh ka{elj, ki se pogosto razvije v huj{o obliko 

glavobol se pojavi redko pogost in izrazit 

bole~ine v mi{icah se pojavijo redko in so neizrazite in blage tipi~ne in pogosto mo~nej{e 

utrujenost, {ibkost 2–3 tedne zelo blaga zelo velika, traja dolgo ~asa 

ekstremna iz~rpanost bolnika se nikoli ne pojavi nastopi takoj in je izrazita 

nelagodje v prsnem predelu je zaznavno in se lahko stopnjuje zmeraj prisotno 

neprehoden nos pogosto v~asih 

Kalcij in vitamin C – {e 

mo~nej{a junaka 

kihanje zmeraj v~asih 

vneto grlo pogosto v~asih 

te‘ave z o~mi solzenje bole~ina pri premikanju o~i, fotofobija, peko~e o~i 

zapletov v večji nevarnosti. Gripa je nevarna zaradi 

hitrosti širjenja, velike obolevnosti pa tudi 

zaradi pogostih zapletov. Za postavitev točne diagnoze 

je potrebna laboratorijska potrditev – 

zgolj opis težav in fizikalni pregled ne zadoščata. 

Pandemija “{panske gripe” v prej{njem 

stoletju (pozimi leta 1918/19) je zahtevala 

ve~ kot 20 milijonov `rtev. 

Povzro~itelji 

Gripo povzročajo virusi influence A, B in C. 

Posebna značilnost virusov influence A in B je 

sposobnost spreminjanja antigenov, kar povedano 

drugače pomeni, da se stalno pojavljajo novi 

podtipi virusa. Proti tem nimamo protiteles, 

zato se lahko znova okužimo in zbolimo. Na nekaj 

let se virus tako zelo spremeni, da zaradi “odsotnosti” 

ustreznih protiteles zboli veliko ljudi. 

Tedaj govorimo o epidemiji gripe. Epidemije influence 

B se pojavljajo na štiri do šest let, influence 

A pa na dve do tri leta. Epidemije gripe se 

pri nas pojavljajo v zimskih mesecih, v tropih pa 

v deževnem obdobju. Virus influence A lahko 

povzroča celo pandemije, kar pomeni, da ima 

epidemija večje razsežnosti. Pandemije se pojavljajo 

na 10 do 40 let. Virus influence C se ne 

spreminja; okužbo z njim prebolimo že v otroštvu, 

pozneje pa imamo protitelesa, ki nas ščitijo 

pred ponovno okužbo. 

Na~ini prenosa 

Za prenos povzročitelja okužbe so primerni 

zlasti zaprti prostori. Bolniki širijo kužne kapljice 

s kašljem in kihanjem, mogoč pa je tudi prenos z 

neposrednim stikom z bolnikom. Bolnik izloča 

velike količine virusa celo do 14 dni, zato lahko 

okuži veliko zdravih oseb. Okužimo se z neposrednim 

vdihavanjem kužnih kapljic v zraku. Prenos 

omogoča tudi posušena sluz, v kateri lahko 

virus preživi več ur. 

Inkubacijska doba in trajanje obolenja 

Inkubacijska doba – to je obdobje od okužbe do 

pojava znakov bolezni – je kratka. Najpogosteje 

traja 24–72 ur. Obolenje lahko traja do sedem dni. 

Bolezenska slika 

Znaki bolezni – visoka vročina, celo do 41 °C, 

mrzlica, glavobol, huda utrujenost ter bolečine v 

mišicah in križu – se pojavijo nenadno. Pridružijo 

se jim suh, dražeč kašelj, hripavost, bolečine v 

žrelu, pekoče bolečine v očeh, zamašen nos, lahko 

tudi bister izcedek iz nosu. Vročina traja neprekinjeno 

dva do pet dni. Bolezen redkeje poteka v 

dveh obdobjih z vmesnim padcem in ponovnim 

porastom telesne temperature. Po četrtem dnevu, 

ko se splošno počutje izboljšuje, postane suh 

kašelj izrazitejši in lahko traja še 10 do 14 dni. 

Gripa ima pri bolnikih z različnimi kroničnimi 

boleznimi – zlasti srčnimi, pljučnimi, ledvičnimi 

oglasno sporo~ilo 

Že kot majhnim otrokom so nam govorili, da moramo 

jesti sadje in zelenjavo ter piti mleko, da bomo imeli 

dovolj vitamina C in kalcija. Da bomo zdravi in imeli 

mo~ne kosti in da bomo zrasli tako veliki, kot so na{i 

star{i. To sta bila gotovo prvi vitamin in prvi mineral, o 

katerih smo sli{ali. 

Danes ìvljenje brzi mimo nas veliko hitreje kot v peskovniku. 

Življenjski slog je mnogo bolj dinami~en in 

stresen kot pred leti. Na{a imunska odpornost slabi 

zaradi neuravnoteène prehrane in stresa. Mnogo 

bolj smo dovzetni za viruse in kaj hitro se znajdemo v 

postelji zaradi prehlada ali gripe. Še slab{e pa je, ~e 

prehlad ali gripo prebolimo kar stoje. 

Za svoje zdravje lahko in moramo skoraj vse storiti 

sami – z zdravim na~inom ìvljenja in z zdravo prehrano. 

Ker nam je 24 ur velikokrat premalo za vse, kar 

bi radi postorili, nam zmanjka ~asa zase. Pomagamo 

si lahko z dodatki k prehrani. Vendar pozor! Niso vsi 

vitaminski in mineralni pripravki enaki. Pomembna je 

njihova kakovost. Za izdelke, ki so na voljo v lekarnah, 

je dokazano, da vsebujejo zadostne koli~ine vitaminov 

in mineralov. Priskrbite si svoje vitamine in minerale 

v lekarni, kjer vam jih glede na va{e potrebe svetuje 

farmacevt. 

In ko smo è bili pri kalciju in vitaminu C, junakih iz 

otro{tva: v lekarni lahko zdaj kupite {ume~e tablete 

Ca-C 1000 Sandoz s podvojeno mo~jo. Redno, vsakodnevno 

si s pomo~jo ene tablete pripravite u~inkovit in 

okusen napitek s kombinacijo kalcija in vitamina C, ki 

vas bo zagotovo dràl pokonci. Ca-C 1000 Sandoz je 

v svetu zelo priznano zdravilo in ga lahko kupite brez 

recepta tudi v vseh lekarnah v Sloveniji. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

V lekarnah brez recepta! 

 

 

44 NA©A LEKARNA


Ve~ informacij o “Cepljenju proti gripi 

za otroke” lahko dobite na spletni 

strani In{tituta za varovanje zdravja 

RS: http://www.ivz.si 

osrčnika, zapleti v osrednjem živčevju ali dodatne 

bakterijske okužbe. Nekateri od njih minejo 

sami od sebe (npr. vnetje obušesne žleze slinavke 

in bolečine v mišicah), drugi pa zahtevajo zdravljenje 

z zdravili (npr. nekatere pljučnice). Včasih 

je potreben celo sprejem v bolnišnico. Ob epidemijah 

gripe število sprejemov v bolnišnice močno 

naraste. Poveča se umrljivost – ne le zaradi 

gripe in pljučnice, temveč tudi med srčnožilnimi 

bolniki in bolniki z drugimi kroničnimi boleznimi, 

ki jih gripa lahko sproži ali poslabša. V največji 

nevarnosti zaradi gripe in njenih zapletov so 

ljudje, starejši od 65 let. 

Prepre~evanje 

Kot za številne druge bolezni tudi za gripo 

velja, da je cepljenje najzanesljivejši način preprečevanja. 

Drugi ukrepi, ki zmanjšajo nevarnost 

okužbe v obdobju epidemije gripe, pa so: izogibanje 

bivanju v zaprtih prostorih, kjer je veliko ljudi 

(množične prireditve, kino dvorane, natrpani avtobusi 

ali vlaki …), temeljito in pogosto zračenje 

prostorov, vzdrževanje dobre kondicije, redna telesna 

vadba, kakovostna prehrana, pa tudi pogostejše 

umivanje rok ne bo odveč. Da bi omejili 

širjenje okužbe, naj oboleli ostanejo v postelji. Pri 

kihanju in kašljanju naj uporabljajo robčke in se 

izogibajo telesnim stikom. 

BION ® 3 na dan za zdrav vsakdan! 

Odrasli prebolijo povprečno dva do štiri prehlade na leto, otroci pa šest do osem. 

Zaradi prehlada so pogosteje odsotni z dela ali od pouka kot zaradi vseh ostalih 

bolezni skupaj. 

Ti podatki so spodbudili raziskovalce v 

Merckovem laboratoriju, da so razvili 

nov prehranski dodatek, ki vsebuje idealno 

kombinacijo vitaminov, mineralov 

in probiotikov, imenovan BION ® 3. Z eno 

samo tableto BION ® 3 zauìjemo kar tri 

ìve probioti~ne kulture, 12 vitaminov in 

prav toliko mineralov. 

Kot je dokazala {tudija Common Cold, 

BION ® 3 krepi imunski sistem. V tej 

{tudiji so spremljali u~inek vitaminsko-mineralnega 

pripravka BION ® 3 na 

pojav in ~as trajanja prehladnih obolenj 

v primerjavi z vitaminsko-mineralnim 

pripravkom, ki ne vsebuje probiotikov. 

Izsledki {tudije so pokazali, da so bili 

v skupini, ki je jemala BION ® 3, jakost 

simptomov, trajanje prehlada in {tevilo 

dni z zvi{ano telesno temperaturo bistveno 

manj{i kot v kontrolni skupini. 

@ive probioti~ne kulture v tabletah 

BION ® 3 namre~ vplivajo na dolo~ene 

celice v imunskem sistemu in okrepijo 

njihovo delovanje. To pojasnjuje ugodne 

u~inke tablet BION ® 3 na akuten 

prehlad, kar je prav tako dokazala omenjena 

{tudija. 

Ob rednem jemanju prehranskega dodatka 

BION ® 3 se skraj{a ~as trajanja 

prehladnih obolenj celo za 2 dni. 

Priporo~amo ga vsem tistim, ki se 

nepravilno prehranjujejo, so pod stresom 

ali pa so nagnjeni k oku`bam ter 

starej{im in vsem tistim, ki so zaradi 

bolezni prisiljeni jemati antibiotike. 

U~inek tablete je dolgoro~en, zato je 

priporo~ljivo BION ® 3 jemati enkrat na 

dan dalj ~asa. 

Primeren je za vse nad 12 let starosti, 

tudi za sladkorne bolnike. 

BION ® 3 je v lekarnah na voljo 

brez recepta. 

BiON ® 3 na dan za zdrav vsakdan! 

Prvi vitaminsko-mineralni probiotik 


in presnovnimi – hujši potek. Pri teh bolnikih je 

temperatura dolgotrajnejša, kašelj je vse hujši, 

bolezen težje prenašajo in pogosteje se pojavijo 

zapleti. Tudi okrevanje teh bolnikov je daljše. 

Bolezenska slika je pri majhnih otrocih manj 

značilna in bolj podobna drugim virusnim okužbam 

dihalnih poti. Ob visoki temperaturi se pri 

manjših otrocih pogosto pojavijo vročinski krči, 

otroci pogosto tudi bruhajo, redkeje pa imajo blago 

drisko, bolečine v ušesih ali izpuščaje po koži. 

Zapleti 

Ob prebolevanju gripe se lahko razvijejo številni 

zapleti, npr. virusna ali bakterijska pljučnica, 

krup, vnetje obušesne žleze slinavke, hude 

bolečine v mišicah, vnetje srčne mišice in vnetje 

Cepljenje 

Naše telo ustvari protitelesa v dveh tednih po 

cepljenju. Najprimernejši čas za cepljenje je konec 

oktobra in v začetku novembra, torej pred sezono 

gripe. Zaščita je kratkotrajna, le nekaj mesecev, 

zato je treba cepljenje pred vsako sezono ponoviti. 

Ljudi, ki med aprilom in septembrom potujejo na 

južno poloblo in v zadnjih nekaj mesecih niso bili 

cepljeni proti gripi, je dobro cepiti 14 dni do 1 mesec 

pred načrtovanim potovanjem. 

Cepivo 

Cepivo proti gripi vsebuje viruse influence A 

in B tistih podtipov, ki so povzročali okužbe v 

pretekli sezoni in tistih, za katere predvidevajo, 

da bodo krožili v naslednji sezoni. Če so podtipi 

virusov v cepivu dobro izbrani, preprečimo pojav 

bolezni pri 70 do 90 % cepljenih. 

Patentna 

zašèita 

Edinstvena sestava 

3 probiotiène kulture 

12 vitaminov 

12 mineralov 

zašèitna prevleka 

Priporoèamo: 

kot zašèito pred okužbami dihal 

ob antibiotiènem zdravljenju 

pri nepravilni prehrani 

pri stresu in izèrpanosti 


Na voljo v lekarnah brez recepta. 

NA©A LEKARNA 47 

Merck, d.o.o., Dunajska c. 119, 1000 Ljubljana, tel.: 01 560 38 10, faks: 01 560 38 31, el.pošta: info@merck.si


Učinek cepiva je slabši pri mlajših otrocih, pri 

starejših od 65 let in pri nekaterih kroničnih bolnikih, 

torej prav pri tistih, ki gripo prebolevajo teže 

in z več zapleti. Vendar pa tudi pri teh bolnikih cepivo 

sproži vsaj delno zaščito; ne prepreči sicer pojava 

bolezni, prepreči pa težji potek in zaplete. 

Neželeni u~inki po cepljenju 

Novejša cepiva proti gripi so izboljšana, t. i. 

mrtva cepiva iz celega virusa. Za otroke se uporabljajo 

cepiva iz delov virusov, zato so neželeni 

učinki redki. Manj kot tretjina cepljenih ima na 

mestu cepljenja rdečino in oteklino. Redko se 

nekaj ur po cepljenju pojavijo vročina, utrujenost 

in bolečine v mišicah. Te težave minejo v 

enem do dveh dneh. 

Kontraindikacije 

Cepivo proti gripi pridelujejo na piščančjih 

zarodkih, zato cepljenje odsvetujemo osebam, ki 

jim uživanje jajc povzroči hudo preobčutljivostno 

reakcijo z otekanjem ustnic ali jezika, težavami z 

dihanjem ali izgubo zavesti. Enako velja za osebe, 

preobčutljive na piščančje beljakovine ali druge 

sestavine cepiva. Pri osebah, ki prebolevajo akutno 

bolezen z vročino, cepljenje odložimo. 

Koga cepimo 

Ker s cepljenjem zmanjšamo možnost obolevanja, 

ga priporočamo vsem, posebej pa tistim, 

pri katerih je tveganje, da bodo prebolevali težjo 

obliko bolezni in imeli zaplete, večje. Med otroki 

so bolj ogroženi tisti, ki se zdravijo zaradi kronič- 

nih bolezni dihal, srca, ledvic, presnovnih motenj 

(tudi sladkorne bolezni), motenj imunosti in 

revmatskih obolenj (zlasti če so zdravljeni z aspirinom). 

Priporoča se tudi cepljenje družinskih 

članov teh bolnikov. Med odraslimi se cepljenje 

prav tako priporoča vsem kroničnim bolnikom, 

osebam, starejšim od 65 let, varovancem domov 

za ostarele ter zdravstvenemu osebju in ljudem v 

poklicih, kjer je več stikov z ljudmi in zato možnost 

okužbe večja. 

Zdravljenje 

Gripa v enem tednu večinoma izzveni sama 

po sebi in ne pušča posledic. Če poteka brez zapletov, 

zadostuje počitek, obilo toplih napitkov, 

ob dražečem kašlju zdravilo za pomirjanje kašlja. 

Visoko temperaturo in bolečine v mišicah pri 

otrocih lajšamo s paracetamolom. Ob virusnih 

okužbah otrokom, mlajšim od 12 let, ne dajemo 

acetilsalicilne kisline (aspirina), saj obstaja možnost, 

da je v povezavi z nekaterimi virusnimi 

okužbami vpletena v nastanek Reyevega sindroma 

pri otrocih (prizadetost možganov in jeter, ki 

se kaže z motnjami zavesti). Če pride do zapletov, 

je trajanje bolezni daljše, napoved poteka pa slabša. 

Zdravila, ki zavirajo razmnoževanje virusov, 

omilijo in skrajšajo potek bolezni, če jih vzamemo 

v samem začetku bolezni. Za zdravljenje 

otrok pa niso primerna, ker imajo številne neželene 

učinke. Bakterijske zaplete zdravimo z ustreznimi 

antibiotiki. 

Kje in kdaj se lahko cepite 

Cepite se lahko na vseh enotah Zavoda 

za zdravstveno varstvo po Sloveniji. 

Cena cepljenja 

Redna cena je 11,70 , za kroni~ne bolnike 

nad 65 let in pod 18 let pa 6,30 . Cepljenje 

izven ambulante ZZV stane 13 . 

1 Virus gripe lahko povzroči tudi krup, to je vnetje v področju grla, ki 

pogosteje prizadene otroke med 3. mesecem in 5. letom starosti. 

Otrok je hripav, lajajoče kašlja; če je zapora v področju grla večja, pa 

tudi značilno glasno, cvileče in težko diha. Pogosto pomagajo že 

vlažne inhalacije, treba pa je obiskati zdravnika, ki odloči, ali otrok 

potrebuje tudi druga zdravila. 

48 NA©A LEKARNA


Svetovanje 

bolniku 

s težavami med 

kemoterapijo 

in po njej 

Monika Sonc, mag. farm. spec., Onkolo{ki in{titut Ljubljana, lekarna 

Že nobelovec dr. Otto Warburg 

(1883–1970) je pred mnogimi leti 

dokazal, da so rakave oblike pravzaprav 

zadušitev celic. Ko celica dobi manj kot 

40 % potrebnega kisika, se začne proces 

degeneracije, ki največkrat vodi 

v nekontrolirano rast ali/in umiranje 

celičnega tkiva. Hkrati pa danes stroka 

to obliko zadušitve celic uporablja kot 

eno od metod ustavljanja rasti rakavih 

tvorb v telesu. 

Preudarno in po skupni presoji do uporabe 

razli~nih prehranskih dodatkov 

Zaradi velike želje po preventivi in izboljšanju 

učinkovitosti zdravljenja bolniki z rakom velikokrat 

posegajo po različnih prehranskih dodatkih, 

čeprav verodostojne raziskave, ki bi takšno delovanje 

potrdile, še ne obstajajo. Zato je še prenagljeno 

predpisovati ali svetovati kakršne koli 

prehranske dodatke kot obliko posameznih terapij 

ali doktrin. Vedno bolj ustaljena praksa pa postaja, 

da se po oceni lečečega zdravnika za vsakega 

posameznega bolnika priporoča ali svetuje izbrane 

dodatke, ki so zanj koristni in učinkoviti. 

Bolniki z rakom poleg tradicionalnih pristopov 

k zdravljenju bolezni vse pogosteje iščejo 

tudi druge, alternativne načine zdravljenja raka, 

ki v tujini in pri nas kažejo na dobre rezultate. 

Tako pogosto iščejo informacije o različnih dietah, 

prehranskih dodatkih, komplementarnih 

prehranskih dopolnilih ter telesni (fizični) dejavnosti, 

da bi izboljšali prognozo bolezni, kakovost 


NA©A LEKARNA 51


Kaj je dobro vedeti 

Danes strokovnjaki biokemiki, fiziologi, citologi 

vedo, da je sinergija (kombinacija) posameznih 

elementov veliko u~inkovitej{a od ve~jih 

koncentracij posameznih elementov. 

Poi{~imo pravo sinergijo elementov, po 

možnosti v kombinaciji s kisikom. Preverimo, 

kako dolgo so že izdelki na trgih in ali imajo ti 

izdelki opravljene osnovne teste kakovosti in 

u~inkovitosti. Pozanimajmo se, ali lahko 

poi{~emo in dobimo odgovore na ustrezna 

vpra{anja, ki se nam porodijo ob nakupovanju 

dolo~enega izdelka. 

življenja in upočasnili ali ustavili proces bolezni. 

Ameriško združenje za rak (American Cancer 

Society) je, da bi razjasnili nekatere dvome o drugih, 

alternativnih načinih zdravljenja raka, sestavilo 

skupino strokovnjakov s področij prehrane 

(nutricionistike), fizične aktivnosti (rekreacije) in 

onkologije. Ta skupina je nato pregledala in ocenila 

različna objavljena znanstvena dognanja in 

izkušnje iz prakse, da bi določila čim bolj optimalno 

prehrano in telesno aktivnost bolnikom, 

ki imajo postavljeno diagnozo rak. 

Uporaba razli~nih dieteti~nih vitaminov 

in mineralov med zdravljenjem raka je za 

stroko {e neznanka 

Zavedati se moramo, da kar nekaj protitumornih 

terapij že vsebuje različne dodatke vitaminov 

in mineralov v visokih koncentracijah. 

Prav tako danes v lekarnah in specializiranih trgovinah 

lahko kupimo veliko vitaminskih in drugih 

prehranskih dodatkov, ki vsebujejo previsoke 

količine antioksidantov (npr. vitamina C in E), 

kot tiste, predlagane v dri (Dietary Reference Intake 

– Institute of Medicine Washington) za optimalno 

zdravje. 

Na področju onkologije obstajata dva nasprotna 

si pola glede uživanja antioksidativnih 

dodatkov: 

• nekateri strokovnjaki so proti kakršnemu 

koli jemanju antioksidativnih prehranskih 

dodatkov, saj zagovarjajo stališče, da bi 

antioksidanti lahko popravili poškodbo v 

rakavih celicah, ki jo povzročijo 

s kemoterapijo ali radioterapijo; 

• drugi pa zagovarjajo stališče, da je škoda 

antioksidantov le hipotetična, saj naj bi ti 

v veliki večini obvarovali zdrave celice pred 

poškodbami, nastalimi z omenjenima 

terapijama. 

Odgovor, ali je uporaba antioksidantov priporočena 

ali odsvetovana skupaj s kemoterapijo ali 

radioterapijo, tako ostaja nejasen, saj ni trdnih 

znanstvenih dokazov, ki bi potrdili ali ovrgli ta 

dvom. Zaradi te nejasnosti ameriško združenje 

onkologov trenutno ne priporoča uporabe antioksidantov 

med kemoterapijo oz. radioterapijo. 


Primerna rekreacija in fizične dejavnosti 

omogočajo boljšo prekrvitev vseh celic organizma 

(in tako večji dotok kisika, mineralov in 

hranilnih snovi) in hkrati razstrupljanje 

nakopičenih snovi v celicah, saj omogoča boljši 

obtok limfe (tako imenovana limfna drenaža), 

zato je priporočljiva. 

Vedno več raziskav ugotavlja pozitiven vpliv 

fizične dejavnosti na zdravljenje rakavih bolnikov. 

Večina teh je bilo opravljenih pri bolnicah z 

začetnimi stadiji raka dojke in rakavih bolnikih z 

različnimi indikacijami po presaditvi kostnega 

mozga. Navkljub majhnemu vzorcu in pomanjkljivostim 

pri meritvah, ker jih stroka lahko opravlja 

le v omejenih okoliščinah in z nam danes 

znanimi metodami, pa obstajajo dobri dokazi, da 

lahko rekreacija rakavim bolnikom okrepi 

psihično in fizično počutje in izboljša splošno kakovost 

življenja. Nobena od raziskav pa sicer ni 

preučevala vpliva interakcij med rekreacijo in 

učinkovitostjo zdravljenja. Tako torej tudi ne obstajajo 

dokazi, da bi rekreacija med samo terapijo 

povečala ali morda ovirala učinkovitost zdravljenja. 

 

Povzeto po: A Cancer Journal for Clinicians - Nutrition and 

Physical Activity During and After Cancer Treatment: An 

American Cancer Society Guide for Informed Choices (CA 

Cancer J Clin 2003;53;268-291) 

q 

Proizvodi CELLFOOD ® , ki jih kupimo v lekarnah www. 

cellfood.si, info 031/278 381), organizmu na celi~ni ravni 

sistemsko omogo~ajo zadostne koli~ine kisika. V kombinaciji 

z minerali, oligominerali, encimi in aminokislinami, 

ki so dodani v minimalnih, biolo{kih koncentracijah, 

ves dan iz telesa odstranjujejo {kodljive proste radikale, 

ki se kopi~ijo v na{ih organih. Poleg osnovnega proizvoda 

CELLFOOD ® , ki je v obliki nasi~ene koloidne raztopine 

(delci so nanometrskih velikosti, zato omogo~ajo takoj{njo 

vsrkljivost è skozi sluznico ustne votline), je na voljo tudi 

CELLFOOD ® 

oksigenacijski gel, ki je izredna kombinacija 

osnovne formulacije z dodanim izvle~kom Aloe Vere in 

kamilice, namenjena ~i{~enju, regeneraciji in revitalizaciji 

koè. 


NA©A LEKARNA 53


Matične celice 

in izpadanje las 

prof. dr. Robert Zorec, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta 

Po tridesetih letih sem na službeni poti spet srečal nekdanjega 

sodelavca iz Anglije. Ko sem ga ustavil, me sprva ni prepoznal. 

Seveda sva se spremenila. 

E 

den od mnogih znakov staranja je 

pospešeno izpadanje las, po domače 

pleša. Pri nekaterih, predvsem moških, 

se pojavi že takoj po puberteti. 

Moški tip pleše je najpogostejša oblika pospešenega 

izpadanja las tudi pri ženskah. Je posledica 

spremenjenega delovanja matičnih celic, ki v lasnem 

mešičku obnavljajo las. Kakšna je narava te 

bolezni in kakšne so možnosti za zdravljenje, so 

vprašanja, ki so v zadnjem času znova v ospredju. 

Živimo v novem obdobju, v katerem se za zdravljenje 

različnih bolezni želi uporabiti matične 

celice. 

Mati~ne celice 

Takoj po oploditvi jajčne celice z delitvijo nastanejo 

izvorne matične celice, ki imajo zmožnost, 

da se razvijejo v katero koli celico od 220 tipov, ki 

sestavljajo naše telo. Z rastjo plodu te celice oblikujejo 

tkiva, kjer so celice bolj specializirane (npr. 

celice kože, srčne mišice, skeletne mišice, celice 

hrustanca, živčne celice), a še zmeraj vsebujejo 

tudi redke matične celice. Te so potrebne za obnavljanje 

tkiv. 

Prav tkivne matične celice bi lahko uporabili 

za regeneracijo tkiv pri bolezenskih procesih, in 

sicer tako, da bi jih v laboratoriju osamili iz tkiv, 

jih namnožili in znova vnesli v obolelo tkivo, s čimer 

bi pospešili regeneracijo. Da je popolna regeneracija 

mogoča, nam kažejo primeri iz narave. 

Jelenjadi vsako leto zraste novo rogovje. Če martinčku 

odrežemo konico repa, se ta regenerira. 

Zakaj torej ne bi npr. popolnoma regenerirali zob 

ali las, ko so nam že izpadli? 

Ti cilji niso zgolj sanje. Prav v zadnjih tednih 

zasledimo veliko novosti o pripravi matičnih celic. 

Priprava teh je pri regeneraciji tkiv s celicami 

ozko grlo. Matične celice lahko pridobimo iz zarodkov, 

kar je etično sporno. Bolje jih je izolirati 

iz popkovnične krvi, najbolje pa bi jih bilo pridobiti 

kar iz tkiv, z reprogramiranjem odraslih celic 

kože, kar so pred kratkim pokazali na Japonskem 

in v zda. 

Lasni me{i~ek in las 

Med najhitreje regenerajoča se tkiva sodita kostni 

mozeg, kjer nastajajo celice krvi, in tkivo la- 

snega mešička, ki obnavlja lase. Las raste iz lasnega 

mešička, ki sega globoko v kožo. Sestavljen je iz 

več delov. Lasna čebulica leži najgloblje. Vsebuje 

vezivo in preplet kapilar, ki obdaja lasni matriks. 

Tega sestavljajo matične celice, epitelijske celice in 

melanociti, ki izdelujejo lasni pigment melanin. 

Delitev vseh teh celic je zelo intenzivna, saj to 

vzdržuje rast in obnavljanje lasu. Nekateri dejavniki, 

denimo obsevanje ali kemoterapija, celične 

delitve zavrejo in sledi izpadanje las. Vsaka dlaka 

ima tudi svojo žlezo lojnico, katere izvodilo se pridruži 

lasnemu steblu v zgornjem delu kože. 

Znano je, da različnim ljudem zrastejo 

različno dolgi lasje, če si jih ne strižejo. Rast las 

določa faza rasti, ki traja več let, sledi ji faza mirovanja 

(nekaj mesecev), na koncu pa sledi faza 

izpadanja, ki tudi traja nekaj mesecev. Če se katera 

koli od teh faz spremeni, se spremeni obnavljanje 

las. Na posamezne faze rasti vplivajo zelo 

različni dejavniki. 

Vloga testosterona 

Moškemu tipu pleše rečemo tudi androgena 

pleša, ker je povezana z moškim spolnim hormonom 

testosteronom. Ta nastaja pri moških v testisih, 

pri ženskah pa v nadledvični žlezi. Na tkiva 

deluje tako, da se mora biokemijsko spremeniti 

v aktivno obliko, v dihidrotestosteron (dht). 

Do te spremembe pride zaradi delovanja encima 

(5-alfa reduktaza, 5ar), ki je na celicah lasnega 

mešička in žleze lojnice. Ta encim je prisoten 

tudi v drugih tkivih, na primer na celicah žleze 

prostate pri moških. Pospešeno delovanje tega 

encima povzroči spremembe v delečih se celicah 

lasnega mešička in posledično izpadanje las. Na 

enak način lahko vodi v povečanje celice prostate, 

kar se pri starejših moških pogosto izrazi in je 

povezano s težavami pri izločanju urina. 

Zdravila in pospe{ena rast las 

Za zdravljenje povečane prostate so leta 1992 

razvili učinkovino finasterid, ki zavira en tip encima 

5ar. Pri bolnikih so opazili, da se jim je 

med zdravljenjem prostate pospešila rast las. 

Zato so po letu 1997 to snov začeli uporabljati 

dermatologi za zdravljenje moškega tipa plešavosti, 

a ne pri ženskah. Zdravljenje je dolgotrajno in 


NA©A LEKARNA 55


Plazeča se palma in njeni plodovi, ki jih Indijanci 

in danes v zdravilstvu uporabljajo za pripravljanje 

izvlečkov za zdravljenje povečane prostate, 

postmenopavzalnih težav pri ženskah in za lajšanje 

tegob v zvezi s pospešenim izpadanjem las. V Sloveniji 

ob morju raste po videzu sorodna palma. 

Hitro deleče se celice lasnega mešička so tudi 

pod nadzorom celic imunskega sistema. V odraslih 

ljudeh je priželjc ali timus navadno zakrnel. 

V tkivu timusa se odstranjujejo tiste celice imunskega 

sistema, ki prepoznajo telesu lastne celice 

kot tujke. Zato lahko take imunske celice povzročijo 

propad celic lasnega mešička in s tem pospešeno 

izpadanje las. Izvlečki iz priželjca pa to lahko 

preprečijo, saj zavirajo delovanje avtoimunih 

imunskih celic. 

ni povsem brez neželenih učinkov. Zdravilo se 

jemlje sistemsko, kar pomeni, da bolnik dnevno 

zaužije tableto, ki pa ne deluje le na lasišče, temveč 

tudi na druga tkiva, kjer je prisoten encim 

5ar. Najbolj nezaželen stranski učinek je, da bolniku 

usahne spolna sla. 

Poleg snovi finasterid se je tudi pri zdravljenju 

visokega krvnega tlaka s snovjo minoxidil kot 

neželen učinek pojavila povečana dlakavost. Za 

zdravljenje lasišča se ta snov ne jemlje v obliki tablet, 

marveč v obliki raztopine, ki se jo nanaša 

neposredno na lasišče. Za svoje delovanje na celice 

lasnega mešička se mora minoxidil najprej 

vsrkati v kri, da se lahko v jetrih presnovi v aktivno 

obliko in se vnovič vrne do celic lasnega 

mešička ter tam pospeši rast las. S tem načinom 

jemanja se ne moremo izogniti tudi neželenim 

učinkom, ki so lahko motnje v krvnem tlaku. 

Naravno uravnavanje mati~nih celic lasnega 

me{i~ka in izpadanje las 

Delovanje encima 5ah je uravnavano s sestavinami 

celic samih in s celicami imunskega sistema. 

V prvem primeru so med drugim zelo pomembne 

naravno prisotne proste maščobne kisline, 

ki sestavljajo vse celice. Celice ovija membrana, 

ki sestoji iz maščobnih kislin. Proste 

maščobne kisline zavirajo delovanje encima 5ar 

in s tem zmanjšujejo nastajanje aktivne oblike 

hormona dht. S tem se pospeši rast las. 

Maščobne kisline pa niso le sestavine našega 

teles, najdemo jih tudi v rastlinski hrani. V 

različnih oblikah zdravljenja z zelišči in rastlinskimi 

ekstrakti je znano, da imajo sestavine 

semen (npr. laneno seme) in nekaterih plodov 

(npr. palminega plodu) blagodejen učinek na tegobe, 

povezane s prostato. Indijanci ob obali 

Mehiškega zaliva imajo med pripravki za zdravljenje 

težav s prostato in tegob pri menopavzalnih 

ženskah izvlečke iz plodu plazeče se palme 

(Serenoa repens), ki vsebuje velike količine prostih 

maščobnih kislin, še posebej takih, ki zavirajo 

delovanje encima 5ar. Izvlečki plodu te rastline 

so uporabni pri težavah s povečano prostato, 

pri menopavzi in tudi pri neprijetnostih z izpadanjem 

las pri moških in ženskah. 



Zdravi na pot in nazaj 

Samo Belavi~ Pu~nik, univ. dipl. nov., Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana 

Popotovanja v bližnje, manj bližnje in oddaljene kraje so od nekdaj burila človekovo 

domišljijo in ga vlekla, da je zapustil znano in varno domače okolje. 

Z razvojem transporta, predvsem letalskega, se je potovanje razmahnilo onkraj vseh 

meja in raziskovanje sveta še zdaleč ni več namenjeno le največjim avanturistom v 

najboljših letih. Potujejo vsi, mladi, stari, otroci, moški, ženske, premožni in tisti, ki 

morajo na poti za vsakdanji kos kruha opravljati priložnostna dela. Toda potovanja, 

četudi prinesejo velika doživetja in človeka bogatijo, prinašajo tudi nekatera tveganja, 

predvsem zdravstvena. Če poznamo načine, kako taka tveganja čim bolj 

zmanjšati, in če se na poti držimo določenih pravil, nas to ne sme odvrniti od užitkov, 

ki jih ponuja potovanje. 

S 

odobna prevozna sredstva omogočajo, 

da se lahko turisti odpravijo kamor 

koli. V poslovnem svetu je turizem ena 

največjih industrij in je že prerasel naftno 

in avtomobilsko. Kmalu po drugi svetovni vojni 

je bilo komaj 25 milijonov turistov letno, dvajset 

let pozneje, po uvedbi reaktivnih letal, je turizem 

narasel na 160 milijonov potovanj, leta 1993 pa je 

bilo ugotovljenih že več kot 500 milijonov potnikov, 

kar pomeni kar 8 % svetovne populacije. 

Ker je najhitrejši, se je močno povečal zlasti letalski 

promet, to pa pomeni tudi večje tveganje za 

širjenje nalezljivih bolezni. Informacije o nalezljivih 

boleznih in morebitnih epidemijah so v posameznih 

državah včasih zelo skromne ali celo izkrivljene; 

včasih zdravstvene oblasti te podatke sporočijo 

prepozno ali pa jih zaradi političnih in gospodarskih 

vzrokov sploh ne sporočijo. Zaradi že 

omenjene množičnosti, dostopnosti in hitrosti potovanj 

pa se bolezni v nekaj dneh ali tednih zlahka 

razširijo po vsej celini ali po vsem svetu, kot se je že 

pokazalo npr. s kolero, gripo in sars-om. 

Med številnimi tveganji, ki jim je izpostavljen 

potnik, imajo prav nalezljive bolezni pogosto velik 

oziroma dolgotrajen vpliv na zdravje; nekatere 

med njimi so celo smrtne. Zaradi prebolevanja 

nalezljive bolezni po vrnitvi potnika v domovino 

pa so lahko ogroženi tudi njihovi družinski člani, 

prijatelji, sodelavci ipd. 

Kakšne nasvete sploh potrebujejo potniki? 

Predvsem so to priporočila, kako se lahko 

izognejo 

• okužbam s hrano in z vodo, 

• boleznim, ki se prenašajo z direktnim 

Kljub milim zimam vedno ve~ ljudi v tem 

~asu beži pred mrazom in se odpravi v 

tople južne kraje. Toda ko si v mislih 

naslikamo boži~ in novo leto, je na tej sliki 

zagotovo sneg. Prav zato je nazdravljanje 

prihajajo~emu letu v kopalkah, na pe{~eni 

plaži nekje na drugem koncu sveta, ~isto 

posebno doživetje. Bližajo~i se prazniki so 

torej idealna priložnost za kraj{e ali dalj{e 

potovanje, pri tem pa kak{en nasvet vedno 

pride prav. 

in indirektnim kontaktom, 

• boleznim, ki jih prenašajo žuželke, ter 

• kako se zaščititi s cepljenjem oz. z zdravili 

• in podobno. 

Najboljši nasvet nikakor ni seznam “kaj narediti 

in česa ne smemo”, temveč natančna, razumljiva 

in izčrpna informacija ter navodila, 

kako se lahko izognemo tveganjem – potnik pa 

naj sam odloči, koliko hoče oz. mora vedeti. 

Ostati zdrav na potovanju ne sme biti odvisno 

od tega, ali ima potnik srečo, da najde prave informacije, 

ali ne. Zdravje je prepomembno, da 

bi ga lahko prepustili naključju, zato smo na Zavodu 

za zdravstveno varstvo Ljubljana zasnovali 

akcijo Zdravi na pot + nazaj. 

Nekaj pogostej{ih bolezni na potovanjih 

v manj razvite predele sveta 

Driska je eden najpogostejših zdravstvenih 

problemov na potovanju, saj prizadene več kot 

polovico potnikov. Povzročitelji so različni – od 

virusov in bakterij do parazitov. Okužimo se lahko 

z oporečno vodo in hrano. Driskam se večino- 


NA©A LEKARNA 59


V nekaterih tropskih področjih potnike ogrožata 

rumena mrzlica in malarija. Proti rumeni 

mrzlici uspešno cepimo; cepljenje je po mednarodnih 

pravilih ob potovanju na področja, kjer se 

bolezen pojavlja, obvezno. 

Proti malariji se zaščitimo z ustreznimi zdravili 

in s preprečevanjem pikov komarjev (repelenti, 

zaščitne mreže), ki bolezen prenašajo. 

Ambulanta za potnike 

Potnik se mora zavedati, da je njegovo zdravje 

med bivanjem v neki državi v glavnem odvisno 

od njega samega. Zato mora dobiti jasne, izčrpne 

in natančne informacije, ki so v skladu z najnovejšimi 

priporočili medicinske stroke. Ambulanta 

za potnike je namenjena posvetu o zdravstveni 

zaščiti za določeno potovanje. Pri tem se s potnikom 

pogovorimo o zanj najustreznejši zdravstveni 

zaščiti, in sicer glede na destinacijo (podroben 

načrt poti), namen (turistično potovanje, poslovna 

pot, popotništvo, romanje, odprava, športno 

udejstvovanje, alpinizem), način potovanja (letalo, 

ladja, osebni avto, motor, treking) in trajanje 

potovanja. Potnikom svetujemo zaščito s cepljenjem 

pred potovanjem, zaščito z določenimi 

zdravili med samim potovanjem, informiramo 

jih o boleznih na področju, kamor potujejo, damo 

jim napotke za varno vedenje med samim potovanjem 

ter seveda nasvet, kako ravnati, če se pojavi 

bolezen med potovanjem oziroma po njem. 

Zelo pomembno je, da ima potnik pripravljen 

podroben načrt poti, ki ga v ambulanti pregledamo 

in mu tako čim optimalneje svetujemo glede 

zdravstvene zaščite. Glede na starost potnika, njegovo 

trenutno zdravstveno stanje, morebitne kronične 

bolezni, alergije in druga stanja, predhodno 

opravljena cepljenja ter že pridobljene izkušnje s 

potovanj se dogovorimo za ustrezno zaščito z 

zdravili (malarija) in opravimo dogovorjena cepljenja 

(proti hepatitisu A, B oz. A + B, rumeni 

mrzlici, tifusu, meningokoknemu meningitisu, tetanusu 

…). Potniki po potrebi dobijo tudi nasvete 

za potovanje z letalom, za križarjenja, za bivanje 

na višji nadmorski višini, glede potovanj nosečnic 

in otrok, glede uživanja varne hrane in pijače, dogovorimo 

pa se tudi o vsebini potovalne lekarne. 

Ambulanta za potnike na zzv Ljubljana pokriva 

veliko področje zdravstvene regije Ljubljana 

(600.000 prebivalcev), deluje v dopoldanskem 

času od ponedeljka do petka, v torek tudi popoldne. 

Podroben urnik ambulante in cenik je objavljen 

na spletni strani Zavoda za zdravstveno 

varstvo Ljubljana, www.zzv-lj.si in na portalu 

www.zdravinapot.net. Potniki pa imajo že nekaj 

časa na voljo tudi mobilno telefonsko številko, na 

katero se lahko obrnejo po nasvet. 

Na telefonski številki 031 630 888, ki jo 

oglašujemo pod sloganom Ko ne veš, vprašaj 

za nasvet, vam strokovnjaka potovalne medicine 

svetujeta ob torkih in četrtkih med 16. in 

18. uro. 

ma lahko izognemo z upoštevanjem strogih pravil 

glede uživanja hrane in pijač. 

Prek okužene hrane in vode se prenaša tudi 

hepatitis A. Na svetu letno prijavijo okoli 1,5 milijona 

primerov hepatitisa A, resnična pojavnost 

bolezni pa je lahko tudi od tri- do desetkrat višja. 

Ker se potniki včasih težko dosledno držijo navodil 

glede prehranjevanja na poti, je najučinkovitejši 

način varovanja pred okužbo preventivno 

cepljenje. 

Grožnja je za potnike tudi hepatitis B, ki se 

prenaša z okuženimi telesnimi tekočinami, s 

spolnimi stiki, vbodi … in pomeni drugo najpogostejšo 

bolezen, proti kateri se je mogoče preventivno 

cepiti. Novejša cepiva omogočajo hkratno 

zaščito proti hepatitisu A in B. V nekaterih 

evropskih državah je kar do 50 % vseh prijavljenih 

primerov hepatitisa A in hepatitisa B pridobljenega 

na potovanjih. 

60 NA©A LEKARNA


Preverjeno in u~inkovito 

proti bole~ini 

V lekarnah nam je na voljo vedno več 

zdravil, ki uspešno premagujejo bolezni, 

vendar o dolgoročnih tveganjih, ki jih 

prinašajo, ne moremo vedeti vsega. 

Če se obdržijo, potem so tudi zanesljiva. 

Med slednje spada tudi aspirin, verjetno 

najbolj raziskovan in preverjen med 

analgetiki, saj teče že 111. leto uporabe in 

preučevanja. Za znanstvenike je očitno še 

vedno zanimiv, saj vsako leto o njem izide 

več kot 3000 strokovnih člankov. 

A 

spirinovo predhodnico, 

salicilno kislino, so poznala 

è stara ljudstva 

pred ve~ kot 4000 leti. 

Pridobivala so jo iz vrbinega lubja, 

saj je bila znana kot u~inkovito 

zdravilo proti bole~inam. Imela pa 

je neprijeten okus, zato je kemik 

Felix Hoffman iskal nadomestno 

zdravilo za svojega revmati~nega 

o~eta. Desetega avgusta 1897 je 

acetiliral salicilno kislino in nastal 

je aspirin. êprav je zdravilo delovalo 

proti glavnim znakom vnetja, 

je njegov mehanizem {ele leta 

1971 pojasnil sir John R. Vane, ki 

je pozneje prejel tudi Nobelovo 

nagrado za medicino. Razkril je, 

da acetilsalicilna kislina (ASK) zavira 

sintezo prostaglandinov, ki so 

del bole~inskega sistema. Tako je 

bil aspirinov protibole~inski mehanizem 

delovanja razkrit {ele pred 

36 leti, ~eprav njegovo izjemno 

u~inkovitost poznamo è tiso~letja. 

Med neèlenimi u~inki zdravljenja z 

aspirinom so tudi èlod~ne teàve, 

vendar so tudi te izjemno redke. 

Nedavne raziskave govorijo v prid 

dejstvu, da je varnost analgetikov 

med sabo primerljiva in nobena 

u~inkovina ni “varnej{a” od druge. 

Poleg tega ima nizkoodmerni 

aspirin gastrorezistentno oblogo, 

ki {~iti èlodec pred kislino, oblike 

aspirina s pufrom (aspirin migran, 

aspirin plus C in aspirin direkt) pa 

pomembno zmanj{ajo draènje 

(Na fotografiji) Felix Hoffmann, nem{ki kemik, 

ki je leta 1899 po naklju~ju odkril formulo, ki 

je vodila v patentiranje Aspirina 

èlod~ne sluznice. Aspirin v teh oblikah 

je tako varno protibole~insko 

zdravilo v samozdravljenju, z malo 

neèlenimi u~inki in znanim mehanizmom 

delovanja. 

Aspirin pa ne zdravi samo bole~in. 

Pred komaj dvema letoma je dr. Derek 

W. Gilroy iz Centra za klini~no 

farmakologijo in terapijo iz Londona 

odkril dotlej nepoznan mehanizem 

delovanja aspirina, s katerim je 

pojasnil, kako acetilsalicilna kislina 

zavira vnetje. Znano je bilo, da 

aspirin zavira tvorbo prostaglandinov, 

vendar pa tvori tudi lipoksine, 

ki zavirajo vnetje in dvigajo raven 

du{ikovega oksida v krvi. Pri akutnih 

vnetjih namre~ du{ikov oksid uravnava 

prihod belih krvni~k na mesto 

vnetja ali po{kodbe. Posledi~no se 

zmanj{ajo tudi vsi neprijetni simptomi 

vnetja: vro~ina, pordelost, oteklina 

in bole~ina. 

Ob dveh razkritih mehanizmih delovanja 

pa ostajajo nesporni tudi 

preostali u~inki aspirina. Ker zniùje 

tudi povi{ano telesno temperaturo, 

je aspirin ob è omenjenih u~inkih 

ustrezen tudi za zdravljenje znakov 

gripe in prehlada. Za to zdravljenje je 

posebej primerna oblika aspirin plus 

C z dodatkom vitamina C, ki pomaga 

k zvi{evanju odpornosti telesa. 

Že desetletja aspirin kot zelo u~inkovito 

zdravilo poznajo tudi bolniki 

s povi{anim tveganjem za sr~no- 

ìlne dogodke, kot sta mo`ganska 

kap in miokardni infarkt. In nove 

raziskave s podro~ja sr~no-ìlne preventive 

kaèjo tako na primarno kot 

sekundarno visoko u~inkovitost v 

prepre~evanju sr~no-ìlnih dogodkov. 

Aspirin se uspe{no uporablja tudi pri 

osteoartrozi in revmatoidnem artritisu, 

pred kratkim pa so odkrili tudi, 

da naj bi njegova uporaba zmanj{ala 

mo`nosti za razvoj in vnovi~en razvoj 

raka na debelem ~revesu. 

Aspirin jemlje na milijone ljudi po 

vsem svetu brez {kodljivih posledic 

è mnogo let. Za raziskovalce je {e 

zmeraj zanimiv, saj prina{a vedno 

nova odkritja in dognanja. Je analgetik 

z dokazanim mehanizmom in 

je hkrati u~inkovit in varen analgetik 

v samozdravljenju, zato ga bomo na 

policah {e dolgo sre~evali. 



NA©A LEKARNA 63

SANJSKA KOLUMNA 

Take posebne za tiste ta posebne 

Zdi se mi, da vsako leto pride prezgodaj. 

Jaz še kar podaljšujem poletje – ignoriram rokavice 

v omari in gole veje pred oknom, s knjigo 

na kolenih z balkona mežikam soncu, poslušam 

cd s poletno kompilacijo in se ob koncih tedna 

potikam ob morju, da bi ujela vonj po soli – 

ampak on se ne da in me vedno leto preseneti. 

Veseli december, že sredi novembra. 

Najprej potiho, malce hinavsko, z nekaj srebrnimi 

oblačilci v izložbah in rdečimi pentljami na 

katalogih, potem pa kar naenkrat: Last Christmas 

po radiu, girlande plastičnega zelenja na 

fasadah, nebo iz lučk nad mestnimi ulicami, 

gneča v trgovinah in veselo prerivanje mimo belih 

hišic ob Ljubljanici. Sprva se upiram, češ da je 

preveč in prekmalu in takooo kičasto, ampak konec 

koncev me praznično vzdušje vedno premami. 

Predrami pa šele nekaj tednov pozneje, po 

navadi tik pred božičem: darila! Občudujem ljudi, 

med njimi mojo mami, ki darila pridno (i)zbirajo 

skozi vse leto in jih hranijo nekje na dnu 

omar do prve primerne priložnosti. Meni to preprosto 

ne uspe, in potem tik pred zdajci brezglavo 

dirjam po izropanih trgovinah in seveda ne 

najdem ničesar pravega ... saj niti nimam časa zares 

iskat. Je namreč tako, da daril preprosto ne 

morem hraniti pri sebi; kadar zagledam kaj tapravega, 

to kupim in potem je čisto nujno, da obdarovanec 

zadevo kar najhitreje dobi. In v veliki 

večini gre za knjige. 

Tudi mnoge raziskave ugotavljajo, da ljudje 

knjige vse pogosteje kupujemo za druge, saj se 

malokdaj izkažejo za neprimerno darilo: izbira je 

velika – tudi za tiste, ki nam niso ravno blizu, 

bomo v spodobni knjigarni gotovo kaj našli –, 

niso ne vem kako drage in so lepe na pogled. Tisti 

zelo praktični bi k temu dodali še, da jih je od 

vseh mogočih daril najlaže zaviti, poleg tega pa 

knjigo lahko, tudi če smo jo že prebrali, pa nam 

ni bila preveč pri srcu, preprosto opremimo z 

novo pentljo in podarimo naprej. 

Priznam, da sem knjigo kot zasilni izhod kdaj 

pa kdaj uporabila tudi sama, a vedno z nemalo 

slabe vesti. Ob tem sem se namreč spomnila na 

množico steklenic, ki jih je moj oče dobival za 

vsakovrstne praznike in jih nato hranil v omari v 

dnevni sobi, dokler se ni zlomila polica, potem 

pa so se preselile v klet; po drugi strani pa na zavoje 

v celofan zavitih knjig, ki jih je babica bogve 

zakaj nekoč kupila, pa so nedotaknjene ležale za 

njenimi omarami nekaj desetletij, dokler jih nisem 

odkrila jaz, knjižni molj v družini. Usoda, 

nevredna knjige. Zato po novem podarjam le še 

take ‘posebne’ knjige tistim ‘posebnim’ ljudem. 

Na primer moji Ani, s katero si knjige za najrazličnejše 

slavnostne in vsakdanje priložnosti podarjava 

že od srednje šole. Ne vem, katera je začela, 

ampak šlo je nekako takole: ona meni monografijo 

Helmuta Newtona … jaz njej fotoikone 

… ona meni knjigo fotografij levih bokov … jaz 

njej horoskope za vsakdanjo rabo … jaz njej Cunninghamove 

Ure – preden sem jih prebrala do 

polovice, sem vedela, da jih preprosto mora imeti 

– … ona meni Knjigo urokov, s pripisom, naj 

mi pride prav, če se bom kdaj odločila slediti čarovnici 

v sebi. Vmes so med nama romali še album 

Patetico (s pripisom “… preberi besedila!”), 

naredi-si-sam priročnik za oblikovanje (po navdihu 

iz Londona, da bova nekoč odprli svoj studio) 

… pa brezštevilne, za dan ali dva posojene 

knjige. Pri takem podarjanju knjig uživam; ko 

odkriješ knjigo, ki je nekomu pisana na kožo, besede 

ali fotografije, ki povedo tisto, česar sam ne 

znaš niti na dolgo opisati, temo, ki bo v tistem 

pravem trenutku zadela naravnost v črno. Le da 

take knjige ne najdeš vedno, sploh ne sredi decembrske 

gneče in nikakor ne, če jo iščeš. Zato se 

najina darila ne menijo preveč za številke na koledarju 

in po navadi počakajo, da se praznična 

mrzlica umiri. Obdarovanje take vrste mi je všeč 

tudi zato, ker po malem nostalgično spominja na 

tiste čase, ko smo po radiu lovili in na kasete posneli 

tiste ‘posebne’ skladbe in jih podarjali simpatijam 

ali posojali najboljšim prijateljicam za 

počitnice na morju. Na prvi pogled preprosto, ne 

dosti vredno darilo, ki ga večina po navadi niti 

dobro ne razume, obdarovancu pa pomeni več 

kot marsikatera dražja in uporabnejša stvar. In 

tako uresniči namen in poslanstvo darila: zbliževanje 

in razveseljevanje tistih, ki jih imamo radi. 

V začetku decembra smo na založbi Sanje 

pripravili nov katalog naših izdaj z osveženim 

seznamom pravkar izdanih in prihajajočih knjig. 

Upam in želim si, da bo tudi z njegovo pomočjo 

kdo našel tiste ‘posebne’ knjige, da razveseli koga 

‘posebnega’ v svojem življenju. Čeprav sama še 

vedno zaupam predvsem vonju, otipu in stiku s 

knjigo, ki ga lahko doživiš samo v knjigarni. 

Lahko pa se odločite za podarjanje starih, podarjenih 

knjig – takih na primer, s katerimi nimate 

kaj početi in bodo tako znova dobile upanje, 

da najdejo koga, ki jih bo z veseljem bral in 

vedno znova jemal s police. Pri tem le pazite, da 

ne boste poleg pomečkane pentlje in nemarno 

zapognjenih robov spregledali tudi posvetila, namenjenega 

posebej vam. Če ga preberete, si boste 

morda še premislili … 

Lepe praznike! 

Nika Logar 

q vodja projektov na založbi Sanje 

in programska direktorica Festivala Sanje 


NA©A LEKARNA 65

PORTRET FARMACEVTA 

“ 

Sreča je, če jo 

lahko daješ. 

”Marjana Semič Penič, mag. farm. 

Lekarna Zreče 

Fotogra≥ja Žiga Koritnik 

66 NA©A LEKARNA

V GIBANJU 

Drsanje je najuniverzalnejši zimski šport. Primeren je za 

vsako starost in vsako vreme. Ni se treba ozirati na to, ali 

bo zapadlo dovolj snega, ali bodo dovolj nizke temperature 

… Če je zunaj zelo mrzlo, se lahko odločimo za drsanje 

na zamrznjenih ribnikih ali jezerih, vendar je to seveda 

lahko zelo nevarno, če so temperature previsoke. Takrat 

nam še vedno ostanejo dvorane in umetna drsališča sredi 

mest, ki nam polepšajo praznični čas. 

REKREATIVNO 

DRSANJE 

Mojca Lipi~, Univerzitetna [portna zveza Maribor/Zdrava Zabava 

Drsanje je eden najcenejših zimskih 

športov, saj so drsalke vse, kar potrebujemo. 

Drsanje je zelo podobno 

rolanju, saj so bile drsalke osnova 

za rolerje. Strokovnjaki za drsanje so ugotovili, 

da se tisti, ki znajo rolati, lažje naučijo drsati, saj 

že obvladajo ravnotežje. Drsanje je zagotovo 

šport vseh generacij. Na drsalke lahko postavimo 

otroke, prav tako pa ni preveč naporno niti za 

starejše, saj si sami uravnavajo intenzivnost tega 

športa. Poleg naravnih drsališč so vse pogostejša 

tudi umetna, mobilna drsališča, ki nas kar sredi 

mest vabijo na ledeno površino in ustvarjajo pravljično 

vzdušje. Še posebej zdaj, ko so božičnonovoletni 

prazniki že zelo blizu! 

O začetkih drsanja je znanega kar veliko. Prve 

znane drsalke, ki so jih odkrili na dnu nekega 

švicarskega jezera, izvirajo iz leta 3000 pr. n. št. 

Narejene so bile iz nožne kosti velike živali, skozi 

katero je bila na obeh straneh narejena luknja, 

skoznjo pa potegnjena usnjena vrv, s katero so 

kost pritrdili na čevelj. Pred več kot 1200 leti pa 

so na današnjem Švedskem Vikingi uporabljali 

drsalke kot prevozno sredstvo. Ob njihovih dolgih 

in mrzlih zimah je bilo to kar nekako razumljivo. 

Pozneje je drsanje preraslo v zabavo, v 18. 

stoletju pa je postalo mednarodni šport. Prvo 

znano umetno drsališče je bilo zgrajeno leta 1876 

v Londonu in se je imenovalo Glaciarium. 

Danes so ugodni vplivi drsanja dobro znani, 

zato se z njim ukvarja velika množica ljudi. Drsanje 

je primerno za ljudi vseh starosti – od trenutka, 

ko otrok naredi prve korake, pa do pozne 

starosti, dokler nam fizična sposobnost to dopušča. 

Drsanje dobro vpliva na srce in krvnožilni 

sistem, vendar moramo z rezultati počakati, 

saj se pokažejo šele pri daljšem treningu in 

hitrejšem tempu. Pri drsanju krepimo mišice 

nog in zadnjice. Poraba kalorij je 270 pri zabavi 

na ledu, 330 pri hitrejšem drsanju in 410 kalorij 

na uro pri res hitrem tempu. 

Kar se same opreme tiče, je ni kaj veliko. 

Osnovni pogoj za drsanje so drsalke, pri katerih 

je razlika med moškim in ženskim modelom pri 

rekreativnem drsanju predvsem v barvi in trdoti, 

seveda pa je pomembna tudi sama kakovost. 

Moške drsalke so po navadi trdnejše in temnejše 

barve, ženske pa so mehkejše in bele barve. Za 

učenje drsanja strokovnjaki priporočajo usnjen 

čevelj, ki nam bo nudil zadostno oporo v gležnju. 

Ker se drsalke prilagodijo obliki naše noge, naj bi 

jih nosil samo en uporabnik. Otroške drsalke do 

številke 35 so večinoma nastavljive, vendar mora- 


V GIBANJU 

mo paziti, da niso previsoke. Seveda pa imamo 

na tržišču že nešteto modelov plastičnih drsalk, 

ki so na prvi vtis sicer zelo udobne in trdne, vendar 

nikakor niso prožne. Tistim, ki bi se želeli z 

drsanjem ukvarjati intenzivneje, priporočamo 

polprofesionalne ali profesionalne drsalke. 

Drsanje je zimski šport, zato so potrebna topla 

oblačila. Predvsem ne smemo pozabiti na rokavice, 

ki nas ščitijo pred poškodbami; te lahko 

nastanejo ob padcu na led, lahko pa se ob padcu 

poškodujete tudi na drsalki drugih drsalcev. Za 

mlajše drsalce je priporočljiva čelada, nič pa ni 

narobe, če jo uporabljajo tudi odrasli drsalci, saj 

zaščite ni nikoli preveč! Treba je paziti tudi na 

noge in kolena, zato drsanje v krilu ni priporočljivo. 

Raje posezite po nepremočljivih hlačah ali kombinezonih. 

Zdaj pa še napotki za uspešen začetek drsalne 

sezone. Najprej se prepričajte, ali so vaše drsalke 

potrebne brušenja, saj je to priporočljivo enkrat 

ali dvakrat na sezono. Drsalke so primerne samo 

za hojo po gumirani poti, ki nas pelje od klopce 

do drsališča in za drsanje po drsališču, nikakor 

pa naj ne bi z njimi hodili po betonu. Ko nehate 

drsati, je treba drsalke dobro obrisati z mehko 

krpo, da se na njih ne začne nabirati rja. 

Dvoran za drsanje nam v Sloveniji vsekakor 

ne manjka, tako da bo izbira, kam na drsanje, kar 

težka. Med najboljše ledene dvorane spadajo dvorana 

na Bledu, v Ljubljani in Mariboru. V zimskem 

času bodo v mnogih mestih postavili tudi 

tako imenovana mobilna drsališča, s katerimi 

vsako leto sredi mestnih jeder pričarajo romantično 

vzdušje. Romantično vzdušje pa lahko doživite 

tudi na naravnih drsališčih, kot so zamrznjena 

jezera, ribniki ter stoječe vode. Med njimi 

je v Sloveniji verjetno najbolj znano Blejsko jezero. 

Vendar pa moramo biti pri drsanju na naravnih 

drsališčih zelo previdni in se vedno znova 

prepričati o debelini ledu, da ne bi prišlo do nepotrebnih 

nesreč. 

70 NA©A LEKARNA

ZA MIZO 

Med pijačami 

najkoristnejše, 

med zdravili 

najokusnejše 

in med hrano 

najprijetnejše 

je vino. 

Plutarh 

Kozarec vina 

naj koristi 

ali vsaj ne škodi 

Peter Kap◊, dr. med., specialist interne medicine 

Hipokrat (460–377 pr. n. št.), grški 

zdravnik in utemeljitelj znanstvene 

medicine, je rekel o vinu: “Vino je lahko 

za človeka čudovito in primerno, 

s predpostavko, da ga pri dobrem in 

slabem zdravju uživamo preudarno in 

zmerno ter da ga uskladimo 

s posameznikom.” Hipokrat je bolnikom 

priporočal zmerno prehrano in zelo je 

cenil diete z vinom, pri čemer je rekel: 

“Pri zdravljenju bolnika z vinom je 

potrebno paziti na dvoje: naj koristi 

ali vsaj naj ne škodi.” 


NA©A LEKARNA 73

ZA MIZO 

Koliko ~asa je alkohol v krvi? 

V povpre~ju se 0,15 grama alkohola na 

kilogram krvi pri odraslem mo{kem 

razgrajuje eno uro. ê ste imeli opolno~i 

2 grama alkohola na kilogram krvi, boste 

ob sedmi uri zjutraj na poti v službo imeli 

{e vedno 1 gram na kilogram, 

v dopoldanskem ~asu pa {e zmeraj 

nad 0,5 grama! 

V Sloveniji kot vinorodni deželi imata pridelava 

in uživanje vina dolgo tradicijo, ustekleničeno 

bogastvo vinske trte pa ima tako koristne lastnosti 

kot pasti. Zaradi stoletne uporabe vina 

imajo različna priporočila o njegovih koristih v 

zdravilne namene med ljudmi še danes “uporabno” 

vrednost. Danes nekateri zdravniki priporočajo 

vino, celo v okvirih uradne medicine, npr. 

pri nekaterih boleznih srca in ožilja (koronarna 

bolezen, periferna okluzivna arterijska bolezen), 

pri zmanjšanem teku in slabi prebavi oziroma 

zmanjšanem izločanju želodčnega soka, slabokrvnosti, 

povišanih maščobah oziroma za zviševanje 

varovalnega hdl-holesterola v krvi in zniževanje 

škodljivega ldl-holesterola, kot sredstvo 

za uničevanje bakterij pri pitju higiensko sumljive 

vode, kot odlično sredstvo proti staranju ter 

sredstvo proti nastanku krvnih strdkov. 

Zaradi zmanjšanja delovanja centra v podaljšani 

hrbtenjači, ki uravnava obtok in porazdelitev 

krvi v telesu, pride pod vplivom vina do perifernega 

širjenja žil, kar daje občutek telesne to- 

V 

Sloveniji je po podatkih nekaj manj 

kot 25.000 hektarjev vinogradov. V 

register predelovalcev grozdja in 

vina je vpisanih dobrih 16.000 hektarjev. 

Vino se prideluje v 14 vinorodnih okoliših, 

ki so združeni v tri vinorodne dežele. Pridelek 

vina je okrog 800.000 do milijon hektolitrov letno. 

V vsakem od vinorodnih okolišev je najmanj 

ena večja klet, ki odkupuje grozdje, registriranih 

pridelovalcev vina, ki svoje vino tudi stekleničijo, 

pa je že več kot tisoč. 

V Sloveniji gojimo prek 50 sort vinske trte Vitis 

vinifera; prevladujejo bele sorte. Vinogradi 

ležijo na strmih legah, kar pomeni po eni strani 

izrazito drago pridelavo, po drugi strani pa to 

omogoča kakovosten pridelek grozdja. Delež kakovostnega 

vina zato zavzema kar 60 % pridelave. 


ZA MIZO 

se pojavijo utrujenost, slabo počutje, znojenje, 

lahko pa pride celo do nezavesti. Zmerno pitje 

vina ob jedi pa vseh navedenih škodljivih učinkov 

nima. 

Še vedno obstajajo dileme, koliko je vino tudi 

zdravilo. Modrost je v zmernosti. Kozarec dobrega 

vina dnevno po jedi ali med jedjo bo 

večini ljudi prav gotovo prinesel določeno korist 

za zdravje ali vsaj dobro počutje. 

plote. Vino povečuje izgubo telesne toplote, 

zato ga ne smemo užiti pred izhodom na hud 

mraz. Za bližajoče se vesele večere naj ne bo odveč 

opozorilo, da lahko čezmeren odmerek vina 

v zelo hudem mrazu privede do podhlajenosti telesa 

(hipotermije) – pijan človek se lahko po izhodu 

na hud mraz zgrudi. 

Popivanje na prazen želodec lahko pospeši 

nastanek ciroze jeter, čeprav gre za “kulturno pitje”. 

Lahko je tudi drugače škodljivo. Alkoholni 

zadah, ki je lahko očiten tudi po popitem kozarcu 

vina na prazen želodec, lahko pri ljudeh izzove 

misel, da gre za hudo pijanost. Raven alkohola v 

krvi se dvigne precej hitreje in višje, če popijemo 

vino na prazen želodec, kot če ga popijemo po 

jedi. Boljše je, da vino popijemo v več manjših požirkih 

v daljšem časovnem obdobju. Zmerna količina 

vina, popitega med obrokom hrane, ne učinkuje 

vidno v primerjavi z enako količino vina, ki 

ga popijemo kot aperitiv na prazen želodec. 

Smrtnost pri koronarni srčni bolezni zniža 

zmerno uživanje vina. Dobrobit zmernega uživanja 

vina je predvidena zaradi njegovega antioksidantnega 

delovanja. Obstaja možnost, da vino, ki 

je bogato s polifenoli, zviša antioksidantno moč. 

Zmerno uživanje vina naj bi pospešilo vsaj začasen 

dvig antioksidativne obrambe v krvi. 

Delovanje vina pri sladkornem bolniku. 

Znižana koncentracija sladkorja po zaužitju vina 

(npr. cvička) na prazen želodec lahko pri sladkornem 

bolniku povzroči hipoglikemijo. Če je človek 

dalj časa brez hrane, se zaloge ogljikovih hidratov 

(glikogena) v jetrih in mišicah povsem izčrpajo. 

Popito vino na prazen želodec zavre procese 

glukoneogeneze, s pomočjo katere se iz 

aminokislin tvori življenjsko pomemben sladkor 

glukoza. Padec krvne glukoze zaradi zavrte glukoneogeneze 

v jetrih je lahko za človeka smrtno 

nevaren. Druga vina, zlasti sladka, vsebujejo tudi 

sladkor, zato jih sladkorni bolnik (diabetik) ne 

sme piti. Padec krvnega sladkorja lahko nastane 

tudi tedaj, če pijemo močna sladka vina na prazen 

želodec. Sladkor v krvi povzroči izločanje inzulina, 

alkohol v krvi pa ta proces še pospeši. Inzulin 

lahko tako močno zniža krvni sladkor, da 

 

 

 

 

 

 

76 NA©A LEKARNA

NAGRADNA IGRA 

BRALCI PI©EJO 

SUDOKU 

I I L N N 1 

Pripravila Martina Brank 

Navodila: 

Vstavite ~rke 

N I B O L E ^ I N 

v prazna polja tako, da bodo v vsakem 

kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem 

stolpcu vse na{tete ~rke. ^rke iz 

o{tevil~enih polj 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 

prepi{ite, da dobite geslo. 

Geslo po{ljite na dopisnici 

ali po e-po{ti do 4. januarja 2008 

na naslov: Entrapharm, d.o.o., 

Pot k sejmi{~u 30, 1000 Ljubljana 

urednistvo≤nasa-lekarna.si 

Žrebanje nagrad bo 7. januarja 

v prostorih podjetja Entrapharm. 

Nagrajenci bodo prejeli nagrade 

podjetja Sanofarm d.o.o. iz Kopra. 

Re{itev Sudoku uganke iz {estnajste 

{tevilke je LEK NE PA PREHLAD. 

V uredni{tvo je prispelo 774 

pravilnih re{itev. Iz`rebanci 

nagradne igre so: Jelka Lahajnar 

iz Kopra, Majda Blaèk iz Slovenj 

Gradca in Lucija Logar iz Ilirske 

Bistrice. Nagrajenci bodo prejeli 

prakti~ne nagrade podjetja Lek, ~lan 

skupine Sandoz. 

êstitamo! 

E N 

B » I E N 

5 

L 

I 

N I B O L E » I N 

E 4 

I I N 8 

L N N I 

I N 3 

I E 6 

O » N 

N 

I 

Geslo: 

D 

1 

2 3 4 

D 

5 6 

7 8 

7 

L B 

2 

Spo{tovani! 

Sem zvesta bralka revije Na{a lekarna. Zasledila sem, 

da se je sredi oktobra za~elo novo globalno leto boja 

proti bole~ini pri ènskah. Ženska bole~ina so tudi 

menstruacijski kr~i. V va{i reviji te teme {e nisem 

zasledila, pri ginekologu pa po mojem mnenju ne dobim 

zadosti informacij o razli~nih doma~ih pripravkih, kot so 

na primer ~aji. Verjamem, da ni treba vedno jemati 

zdravil proti bole~inam in da si lahko pomagamo tudi na 

naravnej{i na~in. 

Lep pozdrav! Margareta 

Spo{tovana ga. Margareta, 

tudi o menstruacijski bole~ini bomo zagotovo pisali v eni 

od naslednjih {tevilk. Priporo~amo vam, da se o svojih 

bole~inah in njihovem blaènju kljub vsemu pogovorite s 

svojim zdravnikom ali farmacevtom. Danes obstaja 

vrsta na~inov za blaènje bole~ine, zato ni treba, da bi 

vam kvarila va{ vsakdan ali menstrualno obdobje. 

Uredni{tvo 

NOVOLETNO DARILO 

LABORATORIJEV VICHY 

Podarite svoji koži 

še več nege in zdravja! 

Praznični december je čas za praznovanja in 

obdarovanja, zato ob tej priložnosti Laboratoriji 

Vichy podarjajo vaši koži še več nege in zdravja. V 

lekarnah po Sloveniji bodo od meseca decembra 

2007 na voljo privlačne novoletne krogle v katerih 

kupci poleg izbrane dnevne nege prejmejo 

brezplačne komplementarne mini izdelke za 

dodatno nego in zdravje kože. Cena novoletnega 

darila je enaka običajni ceni izdelka oziroma 

izbrane dnevne nege. 

Po{kodbe, udarnine, otekline in zvini? 

Pri preobremenitvah mi{ic 

lahko hitro pride do po{kodb 

mi{i~nih vlaken (mikrotravme), kar 

ob~utimo kot bole~ino, hkrati pa je 

vidna oteklina in znaki vnetja. Pri 

udarninah opaàmo po{kodbe v 

podko`ju, zlasti zaradi mehanskega 

delovanja. V takem tkivu popokajo 

kapilare, podplutba in oteklina sta 

{e izrazitej{i, po{kodovano mesto 

pa ob dotiku mo~no boli. 

NO DOL TRAUMGEL vsebuje 

izvle~ek divjega kostanja (escin), 

ki pomaga pri reabsorpciji oteklin 

in hematomov, arnika in hudi~ev 

krempelj pa delujeta dodatno 

protivnetno in protibole~insko. 

Vsebnost mentola dodatno hladi. 

Primerno tudi za {portnike! 

oglasno sporoËilo 

Spo{tovani, 

pred kratkim sem v lekarni na{la va{o revijo. Nad njo 

sem navdu{ena in àl mi je, da je nisem poznala è prej. 

Še posebej bi rada pohvalila prispevek o boleznih 

{~itnice, saj sem bila pred leti operirana zaradi raka 

{~itnice. Danes se po~utim dobro. Sem tudi ~lanica 

Metulj~ice, kjer se zdruùjemo ljudje z boleznijo {~itnic. 

Podpora ~lanov in njihove izku{nje pri premagovanju 

bolezni so mi bile v veliko pomo~, ko sem bila v najve~ji 

stiski v svojem ìvljenju, in so mi {e zdaj. 

Lep pozdrav iz Maribora, Nada 

Laboratoriji Vichy so pripravili privlačna novoletna darila 

za različne tipe in starosti kože, da v prazničnem času 

obdarijo zveste kupce ter na policah lekarn ponudijo privlačna 

in obenem zelo koristna novoletna darila. Poleg 

nakupa izbran nege za obraz Vichy podarja tri brezplačne 

mini izdelke. Na primer ob ob nakupu dnevne nege 

MYOKINE kupci brezplačno prejmejo naslednje mini izdelke: 

Myokine nego za področje okoli oči (3 ml), Solution 

micellaire (30 ml) in Lipometric (30 ml) 

Laboratoriji Vichy se že od samega začetka 

posvečaju razvoju izdelkov za zdravje in lepoto 

kože, zato je praznični čas pravi čas, 

da praznujete z Laboratoriji Vichy in zdravo 

kožo! 

78 NA©A LEKARNA

MESE»NI MOÆNAR 

Od 

decembra 

spet nekaj 

novih 

zdravil na 

listi 

Z Zavoda za zdravstveno zavarovanje 

Slovenije so sporočili, da je upravni 

odbor sprejel predlog nove, jesenske 

liste zdravil (na katerega mora dati 

soglasje še ministrica za zdravje) 

in predlog dopolnjenega seznama 

medsebojno zamenljivih zdravil 

z najvišjo priznano vrednostjo. 

Tako bo zdravilom z 11 povsem 

novimi zdravilnimi učinkovinami 

ter dvema zdraviloma z novima 

kombinacijama od 11. 12. 2007 dalje 

omogočeno predpisovanje na recept 

v breme obveznega in dopolnilnega 

zdravstvenega zavarovanja. 

Nova razvrstitev zdravil na liste bo 

omogočila predpisovanje na recept 

v breme obveznega (ozz) in dopolnilnega 

(prostovoljnega) zdravstvenega 

zavarovanja (pzz)* naslednjim novim zdravilnim 

učinkovinam oz. zdravilom: 

• za zdravljenje izjemno redkih dednih 

presnovnih bolezni so namenjena: cisteamin 

(cystagon) za nefropatsko cistinozo, 

kargluminska kislina (carbaglu) za hiperamonemijo 

in cink (wilzin) za Wilsonovo 

bolezen; 

• predvsem otrokom je namenjeno novo 

antiepileptično zdravilo okskarbazepin 

(karbox); 

• bolnikom na dializi z zapleti je namenjeno 

zdravilo lantanov karbonat (fosrenol); 

• ivabradin (procoralan) je zdravilo za 

zdravljenje angine pektoris; 

• med hormoni sta dva hormonska kontraceptiva 

nove generacije drospirenon/etinilestradiol 

(yasminelle in yarina) ter testosteron 

(nebido) za bolnike s pomanjkanjem 

testosterona; 

• darunavir (prezista) omogoča uspešnejše 

zdravljenje odpornih oblik okužbe s hiv; 

• etambutol (etambutol) je sicer staro 

zdravilo za zdravljenje tuberkuloze, ki pa 

je znova dostopno na slovenskem trgu; 

• na področju onkologije je razvrščena 

zoledronska kislina (zometa), zdravilo 

za bolnike s kostnimi razsevki nekaterih 

tumorjev. 

Poleg novih zdravil bo nova razvrstitev zdravil 

na liste uvedla tudi nove indikacije za že razvrščena 

zdravila, in sicer ima sunitinib (sutent), 

ki se uporablja za zdravljenje tumorja ledvic, 

novo indikacijo – zdravljenje redkega gastrointestinalnega 

stromalnega tumorja v trebušni votlini. 

Adalimumab (humira), ki se uporablja za 

zdravljenje bolnikov z revmatoidnim artritisom, 

ima novo indikacijo – hudo aktivno obliko Crohnove 

bolezni (to je kronična vnetna bolezen črevesa). 

Bolnikom z nevropatsko bolečino je namenjena 

nova možnost zdravljenja s pregabalinom 

(lyrica). Prav tako je predlagana razširitev omejitve 

predpisovanja za klopidogrel (plavix, zyllt) 

za bolnike po akutnem koronarnem sindromu. 

Hkrati z novo razvrstitvijo zdravil na liste se 

uvaja tudi dopolnjen seznam medsebojno zamenljivih 

zdravil z najvišjo priznano vrednostjo. Gre 

za seznam že razvrščenih zdravil, ki imajo po več 

paralel (vsebujejo isto zdravilno učinkovino, prodajajo 

pa jih različni proizvajalci pod različnimi 

blagovnimi znamkami), opredeljenih kot medsebojno 

zamenljive, zato jih sme v lekarni farmacevt 

tudi medsebojno zamenjati. Vsaki skupini 

medsebojno zamenljivih učinkovin zzzs dvakrat 

letno določi najvišjo priznano vrednost; če proizvajalec 

ponuja zdravilo po ceni, ki je višja od te 

vrednosti, mora zavarovanec za zdravilo doplačati. 

Novi seznam po novem vsebuje 55 zdravilnih 

učinkovin oziroma 385 zdravil z lastniškim imenom. 

Tako kot pri predhodnih seznamih bo tudi 

na jesenskem seznamu v vsaki skupini medsebojno 

zamenljivih zdravil vsaj eno zdravilo, ki ne bo 

presegalo najvišje priznane vrednosti in zato zanj 

zavarovani osebi ne bo treba doplačati razlike 

med ceno zdravila in najvišjo priznano vrednostjo, 

ki jo krije obvezno in dopolnilno zdravstveno 

zavarovanje. 

* op. ur: ozz za zdravilo s pozitivne liste krije 75 % 

vrednosti, pzz pa njegov 25-odstotni delež. 

Za zdravilo z vmesne liste pokrije ozz 25 % 

vrednosti, pzz pa preostalih 75 %. 


NA©A LEKARNA 81

NA©A LEKARNA SVETUJE 

www.hisa-zdravja.si 

Na ogled je nova spletna stran 

www.hisa-zdravja.si, kjer boste veliko 

izvedeli s podro~ja prehranskih dopolnil 

in kozmeti~nih izdelkov na osnovi Aloe 

vere. 

Eucerin ® Akut balzam za nego ustnic 

intenzivno neguje in zmanj{a lu{~enje 

koè, ublaì ob~utek napetosti in 

u~inek pa traja do 12 ur. Ker vsebuje 

dodatek sorbitol, {e posebej varuje 

nosno sluznico. Va{ nos bo znova 

zadihal! 

Inteligenca narave 

Edinstvena in uravnoteèna sestava 

Ekolostruma podarja neprecenljive 

koristi. 100-odstotni naravni kolostrum 

doma~ih krav je najbogatej{i vir 

protiteles, rastnih faktorjev, vitaminov, 

mineralov in aminokislin. Ekolostrum 

aktivira naravno odpornost organizma in 

hkrati umirja preaktiven imunski sistem, 

ki je vzrok {tevilnim alergijam. Izbolj{uje 

prebavo, pospe{uje metabolizem in 

uravnava raven sladkorja v krvi. 

[portnikom pove~uje telesno vzdr`ljivost 

in mi◊i~no maso ter pripomore k hitrej{i 

regeneraciji po{kodovanih tkiv. Izbolj{uje 

razpoloènje in lahko upo~asni proces 

staranja. 

Za topel in mehak poljub 

Ste vedeli, da ustnice dnevno naredijo 

kar 15.000 gibov? Delajo, ko govorimo, 

jemo, se poljubljamo. Zato jim zlasti zdaj, 

v zimskem ~asu privo{~ite posebno 

nego, saj je koà ustnic zelo ob~utljiva, 

ker nima lastnega za{~itnega sistema. 

skelenje koè. Ne vsebuje di{av, barvil in 

konzervansov. Eucerin ® Akut balzam za 

nego ustnic koà dobro prena{a, celo pri 

atopijskem dermatitisu, ekcemu zaradi 

lizanja ustnic in izsu{enosti ustnic zaradi 

terapije (npr. zaradi zdravljenja aken). 

V klini~ni raziskavi je pribli`no 90 % 

testiranih oseb potrdilo izbolj{anje 

stanja koè ustnic in obmo~ja okrog njih. 

Vdihni – izdihni! 

Skoraj vsi se vsaj enkrat letno 

spopadamo s prehladom, ki ga 

spremljata zama{en nos ter pove~an 

izcedek iz nosu. Pred pogostimi napadi 

prehladov se lahko zavarujemo 

z upo{tevanjem preprostih nasvetov, 

tako da poskrbimo za kakovosten 

spanec, pazimo na pravilno in 

uravnoteèno prehrano, se rekreiramo in 

ne nazadnje poskrbimo za redno higieno 

rok, {e posebej ko pridemo v stik s 

prehlajenimi osebami. ê pa nas kljub 

temu napade prehlad, si lahko 

pomagamo z Olynthom. Zdravilna 

u~inkovina v zdravilu Olynth ciljno deluje 

na nosno sluznico. Oteklina nosne 

sluznice se zmanj{a, nos se znova o~isti, 

hkrati pa se normalizira zve~ano 

izlo~anje sluzi. Olynth za~ne delovati 

hitro, v petih do desetih minutah, njegov 

Vas boli koleno? 

Voltaren Emulgel pomaga! 

Zaradi bole~in v kolenu najpogosteje 

trpijo {portniki. Prevelike in ponavljajo~e 

se obremenitve kolena lahko povzro~ijo 

vnetje kit in njihovih ovojnic. Najbolj 

poznano zdravilo v obliki mazila je 

Voltaren Emulgel. Njegova zdravilna 

u~inkovina (diklofenak) prodre globoko 

v tkivo in tako zmanj{uje oteklino in 

bole~ino, hkrati pa pove~a gibljivost 

sklepa. 

Abeceda zdravja 

Tablete Unicap so prehransko dopolnilo, 

ki vsebuje 11 vitaminov in 9 mineralov v 

uravnoteèni formuli za pokrivanje 

osnovnih (Unicap M) ali pove~anih 

(Unicap T) potreb organizma. Primerne 

so za vse odrasle in otroke nad 14 let, {e 

posebej priporo~ljive pa so za bolne, 

starej{e, {portnike, nose~nice, 

vegetarijance, kadilce in nose~nice. Za 

nasvet o jemanju vitaminov in mineralov 

vpra{ajte ob promocijah izdelka Unicap 

v izbranih lekarnah po Sloveniji (seznam 

lekarn najdete na prvih straneh revije v 

rubriki Makroskop). 

Izbor pripravljamo v uredniπtvu. 

Drage bralke in bralci, 

želimo vam vse najlepše v prihajajočem letu 2008, 

predvsem pa veliko osebne sreče in zdravja. 

Uredništvo revije Naša lekarna 

82 NA©A LEKARNA

Aktualno: Ali imamo dovolj soli â¦ v glavi? / Grenke ... - NaÅ¡a lekarna

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

Aktualno: Ali imamo dovolj soli â¦ v glavi? / Grenke ... - NaÅ¡a lekarna