You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
smo že poročali, se je zborovanja udeležila<br />
tudi Jugoslavija po dr. ing. Francetu<br />
Avčinu (glej PV 1957/2 stran 79,<br />
članek dr. Avčina). Uradno glasilo švicarskega<br />
SAC se pritožuje, da je o zborovanju<br />
izvedelo šele iz »Mitteilungen<br />
des DAV«.<br />
Troje znanih montblanskih zavetišč<br />
bodo v kratkem obnovili. Albert I.,<br />
Grands Mulets in Dom du Gouter. Država<br />
bo prispevala 70%. Zemeljska dela<br />
so začeli že letos, stroški so preračunani<br />
na 150 milijonov frankov. Na prošnjo<br />
CAF in Francoske planinske zveze<br />
(FFM) se je za obnovo teh koč, ki jih<br />
poznajo tudi naši gorniki, zavzelo francosko<br />
ministrstvo za prosveto. Baje je<br />
bil že skrajni čas, za nas pa je zanimivo<br />
predvsem to, da se za te koče zanima<br />
prosvetno ministrstvo.<br />
Izbijanje klinov še vedno povzroča<br />
razburjenje pa tudi različna mnenja.<br />
Tako se Vittoz ne strinja z R. Schatzem,<br />
čigar mnenje smo že navedli. Vittoz<br />
pravi, da to ni tako strašna stvar, saj<br />
gre le za malokatere smeri, v katere se<br />
vpikujejo dolomitske »veverice«. Vittoz<br />
pravi, da ga je že marsikateri zarjaveli<br />
klin pustil na cedilu, ko je bilo najmanj<br />
treba, večkrat pa ga je tudi speljal s<br />
prave poti. Naježena smer za ponavljalca<br />
pač ne pomeni tistega užitka kakor smer,<br />
na kateri ima ponavljalec občutek, da<br />
ga vendar ne vlečejo čez steno neizbrisni<br />
sledovi prvopristopnika. Vittoz se sicer<br />
ne strinja s početjem veveric v Veliki<br />
Cini, vendar je mnenja, da mora plezalec<br />
izbiti sleherni klin, ki se mu pri tem<br />
preveč upira. Vittoz se sklicuje na znamenitega<br />
Franza Lochmatterja, ki je na<br />
vprašanje, če ima rad kline, odgovarjal:<br />
»Ali imate radi gore?« Vittoz je torej<br />
zoper to, da bi neizbiti klini omogočali<br />
ponovitve raznim »filistrom in slepcem«.<br />
Gotovo ni edini, velike druščine pa okoli<br />
njega tudi ni videti.<br />
Alpski aerodrom bodo naredili v<br />
Toeschu blizu Zermatta. Swissair je<br />
uspešno izvedla ateriranje na pisti, dolgi<br />
600 m, pokriti s snegom, ki so ga prej<br />
pretlačili. Letalo bo lahko sprejelo 12<br />
potnikov in bo vozilo na progi Ženeva—<br />
Zermatt s hitrostjo 200 km/h. Cena za<br />
sedež 70 fr. (švicarskih). Z letalsko zvezo<br />
pa bo Zermatt povezan še z drugimi<br />
večjimi centri. Letalo, ki že obratuje,<br />
imenujejo T\vin-Pioneer. Švicarski smučarji<br />
in alpinisti gredo torej že v čase<br />
aerobusov. V eni uri bodo švicarski meščani<br />
lahko sredi najlepših smučarskih<br />
terenov, alpinisti pa v vznožju sten.<br />
Epilog montblanske drame se je izvršil<br />
19. marca 1957, ko je 29 mož odšlo<br />
iz Chamonixa, da prineso v dolino Vincendona<br />
in Henryja, ki sta od januarja<br />
ostala mrtva v kabini helikopterja Sikorski.<br />
45 minut so potrebovali, da so s<br />
cepini vdrli v helikopter, ki je bil na<br />
debelo pokrit z ledom. Kabina je bila<br />
polna snega. Položaj, v katerem so reševalci<br />
našli oba nesrečneža, priča, da sta<br />
v kabini še nekaj časa živela. Mrliški<br />
ogled je opravil dr. Dartigue, predsednik<br />
GRS v Chamonixu. Njegova izjava se<br />
nanaša na izjave vodnikov, ki sta ponesrečenca<br />
videla še živa 31. dec. Vincendon<br />
je umrl nekaj ur potem, ko so ga<br />
pustili samega, medtem, ko je Henry<br />
utegnil živeti še 24 ur. Reševanje teh<br />
dveh mladih ljudi je gotovo ena najbolj<br />
zamotanih zgodb, kar jih pozna zgodovina<br />
alpinizma. Za svetovno javnost je<br />
bila senzacija, za gornike tema za široko<br />
diskusijo. Nemec Franz Schmitt se vprašuje,<br />
zakaj reševalci niso vzeli s seboj<br />
Akia čoln, saj kabina helikopterja za<br />
močno ozebla študenta ni pomenila rešitve.<br />
Zakaj so najprej rešili pilota, čemu<br />
ne prej izčrpana alpinista, ki sta imela<br />
za seboj že vrsto strašnih bivakov? Zakaj<br />
niso startali helikopterji takoj, čim<br />
je prispela novica, da alpinista pogrešajo?<br />
Mnogo vprašanj, mnogo odgovorov.<br />
Eno pa drži: gora je bila močnejša od<br />
obeh, močnejša od reševalcev. Ostane<br />
nauk, ki ga nikoli ne upoštevamo dovolj:<br />
Treba je biti previden, treba je oceniti<br />
svoje moči. V istem času so se na Ben<br />
Nevisu ponesrečili štirje Angleži, na<br />
Škotskem, komaj sta smrti ušla mlada<br />
nemška alpinista v vzhodni steni Watzmanna,<br />
eden star 17, drugi 18 let. GRS<br />
ju je po naključju našla, že vsa močno<br />
ozebla.<br />
CAI se je v letu 1957 mnogo bavil<br />
z mislijo, da stopi v tesnejšo zvezo s<br />
komisariatom za turizem predvsem v<br />
upanju, da bo državna podpora zaradi<br />
tega večja. Ta podpora je že tako precejšnja<br />
(82 milijonov lir). Večina uglednih<br />
sekcij CAI iz Severne Italije je zoper<br />
»podržavljenje« CAI, medtem ko se za<br />
to navdušujejo manj pomembne sekcije<br />
v srednji in južni Italiji. CAI je ob tem<br />
s ponosom poudarjal, da je ohranil kolikor<br />
toliko proste roke celo v dobi<br />
fašizma.<br />
Deljiv oziroma zložljiv cepin je nedvomno<br />
sen slehernega alpinista, ki se<br />
nameri v stene s kopnim in zasneženim<br />
svetom, z ozebniki in snežišči. Tak cepin<br />
je E. Dubose, preizkušen in precizno<br />
izdelan.<br />
Dhaulagiri je usodna gora za Argentince.<br />
Jeseni 1. 1955 so v Pokhari spet<br />
pripravljali ekspedicijo, februarja 1. 1956<br />
pa je ekspedicija krenila. Na bazno taborišče<br />
so prispeli 7. aprila, 16. aprila
Change language