Osebno: Pogovor z ministrico za zdravje, Zofijo ... - Naša lekarna
Osebno: Pogovor z ministrico za zdravje, Zofijo ... - Naša lekarna
Osebno: Pogovor z ministrico za zdravje, Zofijo ... - Naša lekarna
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
evija <strong>za</strong> zdrav življenjski slog | številka 25, letnik 03, september 2008<br />
<strong>Osebno</strong>: <strong>Pogovor</strong> z <strong>ministrico</strong> <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong>, <strong>Zofijo</strong> Mazej KukoviË / Aktualno: Ne bojte se<br />
sveta tam znotraj! / Kako zdraviti: Globoka venska trombo<strong>za</strong> / Zdravilne rastline: Ognjeno<br />
sonce sredi vrta / Æivljenje je lepo: Kdo je ortotik in protetik? / Rosno stari: Razmigajmo<br />
se! / Sanjska kolumna: Sanje pre<strong>za</strong>povedane! / MeseËni moænar: Zdravila & Otroci
UVODNIK<br />
Gore so čudovite, nobena pa<br />
ni vredna človeškega življenja<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Ka<strong>za</strong>lo je, da bo 26. avgust 2008 povsem navaden poznopoletni dan. Zjutraj mi je še<br />
pred službo uspelo preteči nekaj kilometrov. Meglice, ki so prekrivale del Sorškega polja, so<br />
me spomnile, da jesen ni več daleč. Sestanek je minil v precej konstruktivnem vzdušju. Še<br />
preden mi je uspelo v službi vključiti računalnik, me je presenetil telefonski klic kolegice.<br />
“Si že bil kaj na netu?” “Danes še nisem gledal pošte,” sem bil podopustniško ležeren.<br />
“Ne, nisem mislila tega. Ali že veš?” “Ne. Kaj?”<br />
“Se mi je zdelo, da ne. Po tvojem glasu … Kozjeku se je odlomila opast. Žal mi ga je.”<br />
Reagiram nekako nepri<strong>za</strong>deto. Tako kot če varuješ sople<strong>za</strong>lca in ta odleti. Refleksno<br />
<strong>za</strong>tegneš. Ta občutek poznam. Bolečina pride pozneje. Še pred nekaj dnevi sem na radiu<br />
ujel Pavletovo javljanje izpod Mustagh Towerja. Pobrskam po spletu. Prve novice so skope,<br />
vendar neizprosne. V naslednjih dneh so napori usmerjeni v reševanje njegovega sople<strong>za</strong>lca<br />
Dejana Miškoviča. Zanj se je zgodba srečno končala.<br />
Splet (ne)srečnih okoliščin. Kako malo je treba! Ko sem še kot alpinistični <strong>za</strong>četnik v<br />
trdi zimi lezel s prijateljema iz Kota proti Kredarici, je nekje pod Rjavino <strong>za</strong>molklo počilo.<br />
V naši višini se je čez pobočje v skorji <strong>za</strong>risala poka, snežna gmota pa je obstala prilepljena<br />
v strmino. Ko smo bili čez tisto srhljivo mesto, me <strong>za</strong> nobeno ceno ne bi spravil na<strong>za</strong>j.<br />
Drugič naju je s sople<strong>za</strong>lcem v smeri nad dolino Kamniške Bistrice “oplazila” strela …<br />
Ko sva z Miretom ple<strong>za</strong>la v Veliki Mojstrovki, naju je v steni namočilo. Za povrh sva<br />
še <strong>za</strong>šla. Bila sva že blizu roba, pa se je prvemu v navezi sesul skalni blok. Čeprav sem se ves<br />
prižel ob steno, je padalo po meni. Odnesel sem jo z nekaj modricami, počeno čelado in<br />
poškodovano ple<strong>za</strong>lno vrvjo. Morala sva jo skrajšati, da sva lahko izple<strong>za</strong>la. Čeprav je bil<br />
še avgust, je čez noč pošteno <strong>za</strong>snežilo.<br />
Nekoč sem <strong>za</strong>pisal: krivico delam domačim, ko jih pustim čakati, kdaj bodo pozvonili<br />
pri hišnih vratih. Slišim komentarje: alpinisti ne bi smeli imeti družine.<br />
Včasih koga povabim na turo. Pokažem diapozitive. Ali pa svoje navdušenje nad gorami<br />
delim z drugimi v zgodbi, ki jo objavim, tudi v reviji Naša <strong>lekarna</strong>. Sem alpinistični inštruktor.<br />
Zelo uživam, kadar mi uspe v gore zvabiti koga od mojih družinskih članov. Naenkrat<br />
se mi to <strong>za</strong>zdi zelo (ne)odgovorno početje! Hkrati s hvaležnostjo v srcu pomislim<br />
na <strong>za</strong>nesenjake logaškega planinskega društva, ki so na naši osnovi šoli organizirali planinski<br />
krožek. Še vedno je zelo živa slika, kako sem kot četrtošolec ponosno stal na vrhu<br />
notranjskega Triglava (beri na Snežniku). Odkril sem nov svet!<br />
Zakaj ravno alpinizem? Kot šport? Način bivanja? Nesmiselno izzivanje ali junaštvo?<br />
<strong>Osebno</strong> izkustvo ali celo grobi individualizem, ki pa v nekem trenutku (reševanje, objavljena<br />
zgodba) preseže okvire <strong>za</strong>sebnega? Kompleksna dejavnost, razumljiva samo izbrancem?<br />
Vsekakor mnogo več kot le osvajanje naj<strong>za</strong>htevnejših sten in vrhov.<br />
Toliko odgovorov kot alpinistov – zveni preveč poenostavljeno!<br />
Gore mi pomenijo obliko svobode bivanja. Pa čeprav se ta svoboda včasih zoži zgolj na<br />
gib, ki ga moram še narediti, da <strong>za</strong>grabim oprimek. In se potegnem čez težavno mesto. Več<br />
svobode, več odgovornosti! Tudi do sople<strong>za</strong>lca, s katerem se navežeš na vrv.<br />
To je življenje, ki ga je lepo živeti!<br />
Damjan Slabe, član uredniškega odbora<br />
Naπa <strong>lekarna</strong> je<br />
poljudno strokovni<br />
vodiË <strong>za</strong> uËinkovito<br />
in pravilno jemanje<br />
zdravil.<br />
Naπa <strong>lekarna</strong> je<br />
revija <strong>za</strong> izboljπanje<br />
kakovosti zdravja in<br />
æivljenja.<br />
NA©A LEKARNA 3<br />
Foto: Mire Steinbuch
OSEBNO<br />
AKTUALNO<br />
KAKO DELUJE<br />
ZDRAVILNE RASTLINE<br />
ROSNO STARI<br />
ZA MIZO<br />
14<br />
Intervju z <strong>ministrico</strong><br />
<strong>Zofijo</strong> Mazej KukoviË<br />
20<br />
Ne bojte se sveta<br />
tam znotraj!<br />
30<br />
Kolostrum in<br />
imunski sistem<br />
42<br />
Ognjeno sonce<br />
sredi vrta<br />
56<br />
Razmigajmo se!<br />
70<br />
Olimpijska solata<br />
Z <strong>ministrico</strong> <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong> smo se<br />
pogovarjali o zdravstvu,<br />
povpraπali pa smo jo tudi o tem,<br />
kako ji uspeva usklajevati<br />
kariero in druæino ter ob tem<br />
πe zdravo æiveti.<br />
Odzovite se povabilu <strong>za</strong><br />
sodelovanje v programu Svit, ki<br />
ga boste prejeli po poπti. Cilji<br />
nacionalnega programa Svit so<br />
zmanjπanje πtevila obolelih ter<br />
zmanjπanje πtevila smrti <strong>za</strong>radi<br />
raka debelega Ërevesa in danke.<br />
Tudi sami lahko veliko naredimo<br />
<strong>za</strong> spodbujanje imunskega<br />
sistema. Poleg zdravega naËina<br />
æivljenja lahko na imunski sistem<br />
vplivamo z izbiro ustreznih<br />
prehranskih dopolnil, med katere<br />
spada tudi kolostrum.<br />
OgnjiË vsebuje πtevilne zdravilne<br />
uËinkovine, ki so jih s pridom<br />
izkoriπËali æe stari EgipËani,<br />
v ljudski medicini pa se veliko<br />
uporablja πe danes.<br />
Programi vadbe v vodi so primerni<br />
<strong>za</strong> vsakogar, ne glede na poprejπnje<br />
znanje in izkuπnje, socialni poloæaj,<br />
telesno pripravljenost in stopnjo<br />
zdravja. Voda je prijetno in<br />
prilagodljivo okolje, ki omogoËa<br />
varno in uËinkovito vadbo.<br />
Po Olimpijskih igrah je Ëas<br />
πe <strong>za</strong> Olimpijsko solato.<br />
Je zdrava, okusna in hitro<br />
pripravljena.<br />
VSEBINA<br />
UVODNIK Gore so Ëudovite, nobena pa ni vredna Ëloveπkega æivljenja 3<br />
ZA ZA»ETEK Makroskop 6<br />
PO NASVET V LEKARNO Kaæipot svetovanj v naπih <strong>lekarna</strong>h 12<br />
OSEBNO <strong>Pogovor</strong> z <strong>ministrico</strong> <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong>, <strong>Zofijo</strong> Mazej KukoviË 14<br />
AKTUALNO Ne bojte se sveta tam znotraj! 20<br />
Ne <strong>za</strong>tiskajmo si oËi! Rak debelega Ërevesa in danke 24<br />
KAKO DELUJE Kolostrum in imunski sistem 30<br />
KAKO ZDRAVITI Globoka venska trombo<strong>za</strong> 36<br />
ZDRAVILNE RASTLINE Ognjeno sonce sredi vrta 42<br />
PREUDARNO ZA ZDRAVJE Po dopustu spet v sluæbo. Radost ali æalost? 46<br />
ÆIVLJENJE JE LEPO Kdo je ortotik in protetik? 52<br />
ROSNO STARI Razmigajmo se! 56<br />
OPOMIN ZA SPOMIN 62<br />
SANJSKA KOLUMNA Sanje pre<strong>za</strong>povedane! 64<br />
PORTRET FARMACEVTA Nataπa Koltak FerËiË, mag. farm. 68<br />
ZA MIZO Olimpijska solata 70<br />
MESE»NI MOÆNAR Zdravila & Otroci 74<br />
NAGRADNA IGRA Sudoku 80<br />
BRALCI PI©EJO Pisma bralcev 81<br />
NA©A LEKARNA SVETUJE 82<br />
4 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 5
ZA ZA^ETEK<br />
revija <strong>za</strong><br />
zdrav `ivljenjski slog<br />
Makroskop<br />
Pripravlja: Eva Esih, mag. farm.<br />
September 2008, letnik 3, πt. 25<br />
MeseËnik, izhaja 1. petek v mesecu.<br />
Naklada: 41.000 izvodov<br />
Vrednost izvoda: 3,67 (880 SIT )<br />
Letna naroËnina: 41,10 (9.850 SIT)<br />
Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,<br />
Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana<br />
E: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
UREDNI©TVO<br />
Glavna urednica:<br />
znanstv. sod. dr. Martina Brank, mag. farm.<br />
Odgovorna urednica:<br />
mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del.<br />
Strokovna sodelavka uredniπtva: Eva Esih, mag. farm.<br />
UREDNI©KI ODBOR<br />
dr. Aleπ MlinariË, mag. farm.<br />
Monika Sonc, mag. farm., spec.<br />
Janez ©pringer, mag. farm., spec.<br />
prof. dr. Ema MuπiË, dr. med.<br />
Andreja ©irca »ampa, univ. dipl. ing. æivil. teh.<br />
prim. Peter Kapπ, dr. med.<br />
mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje<br />
prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.<br />
Ervin Strbad, dr. med.<br />
Oblikovanje celostne podobe: IODG<br />
AD: Duπan Grobovπek<br />
Oblikovanje in prelom: Silvija »erne<br />
Lektura: Darka Tepina Podgorπek<br />
Fotogra≥je: Æiga Koritnik, Shutterstock,<br />
Mire Steinbuch<br />
Uvodnik izraæa staliπËa avtorja in ne nujno vsega<br />
uredniπtva.<br />
Tisk: Delo T^R, Dunajska 5, 1000 Ljubljana<br />
Oglasno træenje:<br />
Entrapharm, d.o.o.,<br />
Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana<br />
T: 01 5611 341, Faks: 01 5611 342<br />
E: marketing@entrapharm.com<br />
Naπa <strong>lekarna</strong> je meseËnik, na voljo v <strong>lekarna</strong>h po<br />
Sloveniji. Revijo lahko bralci v slovenskih <strong>lekarna</strong>h<br />
prejmejo brezplaËno.<br />
Vse pravice pridræane. Celoto ali posamezne dele<br />
je mogoËe ponatisniti le s pisnim privoljenjem<br />
izdajatelja.<br />
Za Ëlanke, v katerih je obravnavano delovanje uËinkovin in zdravil, ki<br />
se izdajajo na zdravniπki recept, velja opozorilo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong>:<br />
Ministrstvo <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong> opo<strong>za</strong>rja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se<br />
sme izdajati le na zdravniπki recept. O primernosti zdravila <strong>za</strong> uporabo<br />
pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaπËeni zdravnik.<br />
Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.<br />
Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izkljuËno<br />
sploπnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega<br />
obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. »e menite, da<br />
potrebujete zdravniπko pomoË, se obrnite na osebnega zdravnika ali<br />
farmacevta, ki sta edina poklicana <strong>za</strong> pravilno presojo in zdravstvene<br />
nasvete glede vaπe bolezni oziroma vaπih teæav ter <strong>za</strong> izbiro in naËin<br />
jemanja zdravil.<br />
Omejite izpostavljenost<br />
sevanju mobilnih telefonov<br />
V <strong>za</strong>dnjem Ëasu poteka veliko<br />
razliËnih raziskav o tem, ali<br />
uporaba mobilnih telefonov<br />
poveËuje tveganje <strong>za</strong> razvoj<br />
raka ali ne. R. Herberman,<br />
direktor inπtituta <strong>za</strong> raziskave<br />
raka z univerze v Pittsburghu,<br />
opo<strong>za</strong>rja potroπnike, da kljub<br />
nasprotujoËim si dokazom omejijo<br />
izpostavljanje sevanju mobilnikov.<br />
©e posebej opo<strong>za</strong>rja starπe, da<br />
lahko sevanje telefonov vpliva<br />
na razvijajoËe se moægane otrok.<br />
Herberman je prepriËan, da<br />
elektromagnetno sevanje pomeni<br />
tveganje <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong>, <strong>za</strong>to predlaga<br />
nekaj naËinov, kako omejiti<br />
izpostavljenost: omejitev uporabe<br />
telefonov, uporaba pripomoËkov<br />
<strong>za</strong> prostoroËno telefoniranje,<br />
menjava strani, na kateri dræimo<br />
telefon med telefoniranjem …<br />
Otroci pa naj mobilne telefone<br />
uporabljajo le v nujnih primerih,<br />
saj se njihovi moægani πele<br />
razvijajo, <strong>za</strong>to obstaja veËja<br />
verjetnost <strong>za</strong> neæelene uËinke.<br />
Gumijasti medvedki s<br />
ksilitolom proti kariesu<br />
Ameriπki znanstveniki so naredili<br />
raziskavo, v kateri so ugotavljali,<br />
ali lahko gumijasti medvedki<br />
s ksilitolom zmanjπajo karies<br />
pri otrocih. Ksilitol je umetno<br />
sladilo, ki bakterijam v ustih ne<br />
daje ustreznih hranil. Bakterije<br />
razkrajajo ksilitol tako, da se<br />
kislina tvori poËasneje kot pri<br />
razkroju saharoze, kar je zelo<br />
ugodno <strong>za</strong> zobe. Ksilitol ima celo<br />
antibakterijski uËinek,<br />
saj zmanjπuje πtevilo bakterij v<br />
slini in zobnih oblogah. VeËina<br />
æveËilnih gumijev æe vsebuje<br />
ksilitol, vendar ti <strong>za</strong> otoke niso<br />
najprimernejπi. Raziskovalci so<br />
otrokom dajali po πtiri medvedke<br />
trikrat na dan. Po πestih tednih so<br />
opazili pomembno zniæanje πtevila<br />
πkodljivih bakterij S. mutans, ki<br />
povzroËajo zobno gnilobo.<br />
Zakaj feferoni peËejo<br />
Feferoni (rod Capsinum) izvirajo<br />
iz Srednje in Juæne Amerike.<br />
Obstaja veË tisoË vrst feferonov<br />
razliËnih barv, oblik in velikosti,<br />
ki so razliËno pekoËi. Najmanj<br />
pikantnih spojin vsebujejo<br />
zeleni, najveË pa rdeËi feferoni.<br />
Za znaËilen okus feferonov sta<br />
odgovorni dve spojini: kapsicin<br />
in dihidrokapsicin. Merjenje<br />
pikantnosti feferonov je precej<br />
subjektivno, enota <strong>za</strong> merjenje<br />
pikantnosti pa se po Wilburju L.<br />
Scovillu imenuje skovil. Scovill<br />
je meπal zmlete Ëilije s sladkano<br />
vodo in raztopino razredËeval,<br />
dokler v ustih ni veË uËinkovala<br />
pekoËe. Pri navadnih feferonih<br />
pikantnega okusa ne Ëutimo veË<br />
ob 100-kratnem razredËenju (100<br />
skovilov). Najpikantnejπa sorta<br />
paprike na svetu je Bhut Jolo<br />
kia, pri kateri se pikantni okus<br />
izgubi πele po 1.003.304-kratnem<br />
razredËenju.<br />
©tevilo okuæenih s HIV<br />
v Sloveniji naraπËa<br />
»eprav je v Sloveniji s HIV<br />
okuæena manj kot ena oseba<br />
na 1000 prebivalcev, kar je v<br />
primerjavi z veËino dræav EU<br />
razmeroma malo, πtevilo okuæenih<br />
Peticija <strong>za</strong> brezplaËno merjenje kostne gostote<br />
Za osteoporozo zboli vsaka tretja æenska po 50. letu starosti oziroma skoraj vsaka<br />
2. æenska po 65. letu starosti ter vsak 5. moπki po 65. letu starosti. Problem<br />
osteoporoze je, da poteka tiho in brez oËitnih bolezenskih znakov. Kosti postajajo<br />
Ëedalje bolj krhke, <strong>za</strong>to se bolezni <strong>za</strong>vemo πele ob prvem zlomu. Ustrezna<br />
diagnostika bolezni je tako nujno potrebna in mora biti dostopna vsem osebam<br />
z moËno poveËanim tveganjem. »eprav je Evropska komisija æe leta 1998<br />
priporoËila vsem tedanjim Ëlanicam EU, da omogoËijo brezplaËno merjenje kostne<br />
gostote osebam s poveËanim tveganjem <strong>za</strong> osteoporozo, ta zdravstvena storitev<br />
v Sloveniji πe vedno ni krita iz osnovnega zdravstvenega <strong>za</strong>varovanja. ©tevilni,<br />
predvsem starejπi ljudje si je ne morejo plaËati sami. S svojim podpisom lahko<br />
podprete peticijo <strong>za</strong> brezplaËno merjenje kostne gostote pri osebah s poveËanim<br />
tveganjem <strong>za</strong> osteoporozo. Peticijo lahko podpiπete na spletni strani<br />
www.osteoporo<strong>za</strong>.si<br />
Zve<strong>za</strong> druπtev bolnikov z osteoporozo Slovenije se vam <strong>za</strong> vaπo podporo<br />
najlepπe <strong>za</strong>hvaljuje.<br />
Zve<strong>za</strong> druπtev bolnikov z osteoporozo <br />
Predsednica Duπa Hlade Zore, dr. med. <br />
PotrËeva 16, Ljubljana<br />
tel.: (01) 540 19 15 <br />
gsm: (041) 365 443<br />
Lekadol® znova pridobil naziv Trusted brand<br />
Po lanskem uspehu je Lekadolu® tudi letos uspelo zmagati v obeh “medicinskih”<br />
kategorijah raziskave Trusted brand. Lekadol® je postal <strong>za</strong>upanja vredna<br />
blagovna znamka v kategorijah “protiboleËinske tablete” in “zdravila <strong>za</strong> lajπanje<br />
prehlada”. Nagradi, ki ju je prejel, potrjujeta dejstvo, da je Lekadol® varno in<br />
uËinkovito zdravilo <strong>za</strong> lajπanje boleËin in prehlada.<br />
6 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 7
evija <strong>za</strong> zdrav življenjski slog | številka 23, letnik 03, jnij 2008<br />
ZA ZA»ETEK<br />
Yogermina − novost v <strong>lekarna</strong>h!<br />
naraπËa. Po podatkih Inπtituta<br />
<strong>za</strong> varovanje zdravja je bilo med<br />
letoma 1998 in 2007 prepoznanih<br />
225 novih primerov okuæbe s HIV,<br />
<strong>za</strong> aidsom pa je v tem obdobju<br />
umrlo 33 bolnikov. Lani so na<br />
novo odkrili 36 oseb, okuæenih s<br />
HIV, v prvi polovici letoπnjega leta<br />
pa 17 (16 moπkih in 1 æenska).<br />
Yogermina 100 vsebuje najveËjo<br />
koncentracijo probiotiËnih kultur, in<br />
sicer 100 milijard v enem odmerku. Ima<br />
ugoden vpliv na prebavo in imunski<br />
sistem. Primerna je <strong>za</strong> vse, ki skrbite <strong>za</strong><br />
svoje <strong>zdravje</strong> in dobro poËutje. Dobro<br />
vpliva na urejeno prebavo, krepi<br />
imunski sistem, vpliva pa tudi na<br />
NajveË okuæenih s HIV je med<br />
moπkimi, ki imajo spolne odnose<br />
z moπkimi. Najpogostejπe spolno<br />
prenosljive okuæbi v Sloveniji<br />
pa so sicer πe vedno okuæbe z<br />
bakterijo Chlamydia trachomatis<br />
(klamidijske okuæbe) in<br />
okuæbe s humanimi virusi<br />
papiloma (HPV).<br />
izboljπan videz koæe. »e ste pod<br />
stresom, Ëe se nepravilno prehranjujete,<br />
premalo gibljete ali pa ste se zdravili<br />
z antibiotiki, vam je Yogermina na voljo<br />
v obliki mini napitka ali kapsul. Za<br />
otroke do 12 let pa je na voljo<br />
Yogermina 25 Junior. Vpraπajte <strong>za</strong><br />
Yogermino v svoji lekarni.<br />
Kolpa d. d. praznovala 30 let<br />
Podjetje Kolpa d. d. je konec avgusta ob 30. obletnici delovanja praznovalo kar<br />
v treh korakih: slavnostno so odprli nov razstavno-prodajno-izobraæevalni<br />
salon v Metliki, organizirali so slovesnost ob 30. obletnici delovanja druæbe,<br />
pripravili pa so tudi tradicionalni, 12. <strong>za</strong>poredni spust s Ëolni po reki,<br />
imenovan Kolpa na Kolpi. Vseh treh dogodkov se je udeleæilo po veË sto ljudi,<br />
ki so se z enim od vodilnih proizvajalcev kopalniπke opreme v srednji in<br />
jugovzhodni Evropi veselili omenjenih “dokazov” napredka.<br />
Poleg inovativnih pristopov k oblikovanju izdelkov, strokovne usposobljenosti<br />
in uporabe sodobnih materialov in tehnologij se Kolpa d. d. odlikuje tudi po<br />
Ëlovekoljubnosti, saj je tokrat namenila 3000 evrov belokranjskemu druπtvu<br />
Soæitje in “njegovim” otrokom s posebnimi potrebami.<br />
Hepatocelularni karcinom je najpogostejπa vrsta raka jeter<br />
Visoka branost revije<br />
Naπa <strong>lekarna</strong><br />
Hepatocelularni karcinom (HCK,<br />
karcinom jetrnih celic) je<br />
najpogostejπa vrsta raka jeter.<br />
Odgovoren je <strong>za</strong> pribliæno 90 odstotkov<br />
primarnih malignih tumorjev na jetrih<br />
pri odraslih. Progno<strong>za</strong> bolnikov z<br />
rakom jeter je pogosto slaba. Bolezen<br />
praviloma ne povzroËa simptomov,<br />
dokler ni rak æe v poznem stadiju.<br />
Pojavi se pri trikrat toliko moπkih kot<br />
æenskah, med glavnimi dejavniki<br />
tveganja pa so okuæba z virusom<br />
hepatitisa B ali C in spremljajoËa<br />
ciro<strong>za</strong>. Tudi na tem podroËju potekajo<br />
intenzivne raziskave. Ena<br />
najuglednejπih zdravstvenih svetovnih revij New England Journal of Medicine je<br />
objavila ugotovitve raziskave SHARP kliniËne faze III, ki je preuËevala vpliv<br />
sorafeniba na raka jeter. Izsledki so poka<strong>za</strong>li, da so tablete sorafeniba v<br />
primerjavi z bolniki, ki so prejemali placebo, zmanjπale absolutno tveganje <strong>za</strong><br />
smrt <strong>za</strong> 31 odstotkov pri bolnikih z najpogostejπo vrsto jetrnega raka, ki jim raka<br />
ne morejo veË operativno odstraniti.<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Po <strong>za</strong>dnjih podatkih Nacionalne<br />
raziskave branosti (NRB) ima naπa<br />
revija izredno visoko branost, saj<br />
posamezen izvod preberejo skoraj<br />
πtirje bralci. Takπnih rezultatov smo<br />
izredno veseli, saj dajejo<br />
priznanje naπemu delu. Trudili se<br />
bomo, da bomo πe naprej <strong>za</strong>nimivi,<br />
pouËni, aktualni pa tudi <strong>za</strong>bavni.<br />
Prva ambulanta <strong>za</strong> andropavzo<br />
Na Aæbetovi 4 v Ljubljani je <strong>za</strong>Ëela<br />
delovati prva ambulanta <strong>za</strong> andropavzo<br />
v Sloveniji. Namenjena je moπkim<br />
po 40. letu, ki menijo, da bi lahko<br />
imeli teæave <strong>za</strong>radi pomanjkanja<br />
testosterona. V ambulanti, ki je sicer<br />
samoplaËniπka, poteka brezplaËno<br />
merjenje testosterona <strong>za</strong> prvih sto<br />
moπkih, starejπih od 40 let. Moπki,<br />
ki trpijo <strong>za</strong>radi pomanjkanja<br />
testosterona, najprej opazijo upad<br />
libida in teæave z erekcijo, nato<br />
sledi upad æivljenjske energije,<br />
razdraæljivost, depresija, poveËano<br />
nalaganje maπËevja okoli trebuha,<br />
upad miπiËne mase in miπiËne moËi.<br />
Na pregled se lahko moπki naroËijo<br />
ob ponedeljkih in sredah od 15.45<br />
do 19.30 po telefonu 041/976 000.<br />
VeË informacij je na voljo na spletnih<br />
straneh www.testosteron.si<br />
in www.urologija.si.<br />
8 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 9
ZA ZA»ETEK<br />
Nov naravni antioksidant<br />
Koencim Q10 malo drugaËe<br />
©e uspeπneje nad vensko trombozo<br />
V <strong>lekarna</strong>h je na voljo novo<br />
naravno prehransko dopolnilo<br />
BioAstin®. BioAstin® je vir<br />
karotenskega barvila astaksantina<br />
in vitamina E. Astaksantin, ki ga<br />
pridobivajo iz alge Haematococcus,<br />
pomaga pri varovanju koæe<br />
pred πkodljivimi vplivi UV-æarkov<br />
ter zmanjπuje Ëas regeneracije po<br />
πportni vadbi. Dobrodoπel bo<br />
fiziËno in psihiËno obremenjenim<br />
osebam, πportnikom in vsem, ki s<br />
hrano ne vnesejo v telo dovolj<br />
antioksidantov. VeË o izdelku si<br />
lahko preberete na strani<br />
proizvajalca http://www.<br />
cyanotech.com/bioastin.html.<br />
Urgentno po Urgo!<br />
Na police lekarn prihaja septembra nov izdelek z<br />
imenom Ubiquinol Now. Ubiquinol predstavlja<br />
posebno reducirano obliko klasiËnega koencima<br />
Q10. Plazemska koncentracija koencima Q10 v krvi<br />
je pri uæivanju Ubiquinola Now do osemkrat viπja<br />
kot pri uæivanju navadnega koencima Q10, ki<br />
<strong>za</strong>gotavlja energetsko krepitev telesnih in duπevnih<br />
moËi. Z leti se celokupna koliËina koencima Q10 v<br />
telesu zmanjπuje, <strong>za</strong>to ga je smiselno nadomeπËati s<br />
prehranskimi dodatki. VeË o ubiquinolu si lahko<br />
preberete na www.ubiquinol.si.<br />
Manjπe poπkodbe na koæi so del<br />
naπega vsakdana. Laboratorij Urgo<br />
prinaπa inovativne reπitve <strong>za</strong>nje, saj bo<br />
v drugi polovici septembra tudi v<br />
Sloveniji na voljo obseæna paleta<br />
tehnoloπko dovrπenih izdelkov Urgo.<br />
Vsi izdelki Urgo na drugaËen in<br />
inovativen naËin πËitijo naπo koæo na<br />
mestih poπkodbe, od Aft do Æuljev. Izdelki so posebej prilagojeni posameznim<br />
ranam. Urgo je razvil tehnoloπko napredne hidrokoloidne obliæe <strong>za</strong> æulje.<br />
Kakovostni in mehki obliæi ustvarijo idealne razmere <strong>za</strong> celjenje in ublaæijo<br />
boleËino. »e vas pestijo afte ali imate teæave s suho, razpokano koæo na rokah in<br />
stopalih, inovativno reπitev prinaπajo tekoËi obliæi − filmogeli. To sta le dva<br />
primera iz obseæne druæine Urgo. Vsak dan lahko koga v vaπi druæini doleti ena<br />
izmed naπtetih koænih ran, <strong>za</strong>to je pametno, da si v lekarni ali specializirani<br />
trgovini priskrbite izdelke Urgo. Naj bo to eno vaπih urgentnih opravil v tem tednu.<br />
175x126_InsOmega3slowenien 24.01.2008 11:19 Uhr Seite 1<br />
Reviji New England Journal of<br />
Medicine in The Lancet sta konec<br />
junija objavili rezultate veË raziskav<br />
Record, ki so preuËevale uËinkovitost<br />
in varnost novega zdravila rivaroksabana<br />
pri prepreËevanju venskega<br />
trombembolizma po obseænih<br />
operacijah spodnjih okonËin, kot sta<br />
menjava kolenskega ali kolËnega<br />
sklepa. Rivaroksaban se je v teh<br />
raziskavah poka<strong>za</strong>l <strong>za</strong><br />
uËinkovitejπega v primerjavi s<br />
trenutnim standardom v antikoagulantni<br />
terapiji, to je enoksaparinom,<br />
varnost pa je bila primerljiva.<br />
Rivaroksaban je v obliki tablet <strong>za</strong><br />
jemanje enkrat na dan, kar omogoËa<br />
preprostejπo uporabo <strong>za</strong> bolnike, πe<br />
posebno po odpustu iz bolniπnice.<br />
Bolnikom po odpustu tako ne bo veË<br />
treba hoditi v zdravstvene <strong>za</strong>vode na<br />
preventivne terapije z injekcijami.<br />
Zaradi izjemnih ugotovitev raziskav<br />
bo novo zdravilo predvidoma<br />
dostopno æe do konca leta.<br />
Sensilab <strong>za</strong> zdravo srce<br />
Sensilab Heart je prehransko dopolnilo<br />
v obliki kapsul, ki doka<strong>za</strong>no vpliva na<br />
zniæevanje holesterola. Kapsule<br />
temeljijo na izvleËku iz sladkornega trsa,<br />
ki vsebuje poliko<strong>za</strong>nole. Ti zniæujejo<br />
“slabi” LDL- in celokupni holesterol,<br />
zviπujejo pa “dobri” HDL-holesterol.<br />
Proizvod je namenjen vsem, ki imajo<br />
poviπan holesterol, in vsem, ki æelijo<br />
izboljπati vitalnost srca ter pozitivno<br />
vplivati na <strong>za</strong>πËito srca. Sensilab Heart<br />
vsebuje tudi koencim Q10, zmes<br />
magnezija in ekstrakta melise ter<br />
kompleks vitaminov in mineralov.<br />
10 NA©A LEKARNA
PO NASVET V LEKARNO<br />
Kaæipot svetovanj<br />
v naših <strong>lekarna</strong>h<br />
potrebujem pomoč!<br />
DOKONČNO!<br />
Ste pripravljeni www.brezcigarete.si na æivljenje brez cigarete?<br />
Tudi v mesecu septembru vam bodo svetovalke<br />
pomagale pri izbiri naËina opuπËanja kajenja. Ob tej<br />
priloænosti si boste lahko izmerili koliËino ogljikovega<br />
monoksida v izdihanem zraku. Bodite pozorni na plakat<br />
v vaπi lekarni.<br />
Migrena je drugaËen glavobol<br />
Septembra vas znova vabimo, da obiπËete izbrane<br />
lekarne po Sloveniji, kjer vam bodo izkuπeni svetovalci<br />
na voljo <strong>za</strong> svetovanje na podroËju migrene. Bodite<br />
pozorni na plakat v vaπi lekarni.<br />
Svetovalne promocije dermokozmetike Eucerin v septembru<br />
ObiπËite tudi predstavitev izdelkov Eucerin, saj vas<br />
bodo strokovno usposobljene svetovalke pouËile o<br />
pravilni negi koæe in vam svetovale, kateri je pravi<br />
izdelek <strong>za</strong> vaπ tip koæe.<br />
Izvajalec promocij in svetovanj v <strong>lekarna</strong>h je podjetje Entrapharm d.o.o.,<br />
Pot k sejmiπËu 30, Ljubljana, tel.: 01 561 13 41, info@entrapharm.com.<br />
12 NA©A LEKARNA
OSEBNO<br />
Obiskali smo <strong>ministrico</strong> <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong> <strong>Zofijo</strong> Mazej Kukovič in<br />
čeprav je predvolilna vročica na vrhuncu, se z njo nismo<br />
pogovarjali o politiki. Nekaj vprašanj smo ji postavili na temo<br />
zdravstva, povprašali pa smo jo tudi o tem, kako ji uspeva<br />
usklajevati kariero in družino ter ob tem še zdravo živeti.<br />
“Zdravje je<br />
najpomembnejπa<br />
vrednota”<br />
<strong>Pogovor</strong> z <strong>Zofijo</strong> Mazej Kukovič, <strong>ministrico</strong> <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong><br />
Pogovarjala se je Vanja Badovinac.<br />
Javno zdravstvo je vselej pod<br />
drobnogledom javnosti in je verjetno <strong>za</strong>to<br />
zelo občutljivo področje dela. Kakšni so<br />
bili <strong>za</strong>četki vašega dela na ministrstvu?<br />
Začetki so bili zelo stresni, bolj, kot sem<br />
pričakovala. Skoraj vsaka stvar, ki jo narediš,<br />
naleti na kritike in ne<strong>za</strong>upanje, veliko je bilo<br />
tudi nizkih udarcev. S tem se je treba najprej<br />
spoprijeti. Gre <strong>za</strong> stvari, ki se jih ne moreš naučiti<br />
iz knjig in ki jih ne srečaš drugje kot v<br />
politiki. Trudila sem se kritike jemati kot pozitivne,<br />
iz njih sem se poskušala čim več naučiti<br />
ter tako izboljšati stvari, ki jih delam kot<br />
ministrica. Je pa <strong>za</strong>me to nova življenjska izkušnja<br />
in zdi se mi, da sem zdaj navajena skoraj<br />
na vse.<br />
V uredništvo tedensko prejemamo<br />
obvestila o aktivnostih vašega<br />
ministrstva, ki jih je kar precej, in o<br />
tem tudi poročamo. Zanima me, kako<br />
vam uspe usklajevati <strong>za</strong>sebno življenje s<br />
službenimi obveznostmi?<br />
Zasebnega življenja praktično nimam. Domači<br />
me med tednom vidijo po televiziji na<br />
sejah, sestankih. Največkrat si lahko čas <strong>za</strong>se<br />
14 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 15
OSEBNO<br />
Kot ministrica <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong> pa morate<br />
skrbeti tudi <strong>za</strong> druge. Ministrstvo <strong>za</strong><br />
<strong>zdravje</strong> je med drugim <strong>za</strong>dolženo tudi<br />
<strong>za</strong> področje javnega zdravja. Lani smo<br />
v Sloveniji sprejeli strog protikadilski<br />
<strong>za</strong>kon. Kakšni pa so načrti ministrstva<br />
<strong>za</strong> naprej? Vemo, da so velik zdravstveni<br />
problem tudi alkohol, prepovedane<br />
droge, porast debelosti …<br />
Strategijo javnega zdravja smo <strong>za</strong>stavili v<br />
Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega<br />
varstva, ki je bila v parlamentu potrjena 26.<br />
junija letos. V tem dokumentu so <strong>za</strong>stavljene<br />
strategije <strong>za</strong> vse omenjene kategorije. Na vseh<br />
področjih pa manjka prava promocija in preventivno<br />
delovanje. Bolnikom je treba omogočiti<br />
dostop do informacij, informiranje pa<br />
mora biti korektno. Meja med informacijo in<br />
reklamo mora biti jasno vidna, kajti pod pretvezo<br />
o<strong>za</strong>veščanja lahko velikokrat pride do<br />
<strong>za</strong>vajanja ljudi.<br />
Kako nameravate na ministrstvu širiti<br />
informacije in promovirati zdrav način<br />
življenja?<br />
Na ministrstvu smo izvedli razpis <strong>za</strong> različna<br />
civilna združenja oz. društva, ki bodo izvajala<br />
promocijo. Izbrali smo tista, ki ustre<strong>za</strong>jo<br />
in <strong>za</strong> družino v<strong>za</strong>mem v soboto popoldne ali<br />
nedeljo, <strong>za</strong>to ga poskušamo takrat preživeti<br />
kar se da aktivno. Skorajda ni dneva, ko bi lahko<br />
rekla, da imam popolnoma prost dan.<br />
V Radencih smo vas letos lahko<br />
spremljali, ko ste tekli petkilometrski<br />
krog. Za človeka, ki veliko dela in veliko<br />
hodi po sestankih, to ni prav majhna<br />
razdalja. Kako vam je uspelo?<br />
Pet kilometrov res ni malo, ampak v Radencih<br />
sem pretekla tudi že desetkilometrsko progo.<br />
Kondicijsko sem se gotovo poslabšala. Včasih<br />
sem poleg teka zelo rada igrala tenis in smučala,<br />
zdaj pa mi obveznosti tega ne dopuščajo<br />
več. Trudim se, da vsako jutro <strong>za</strong> boljše počutje<br />
malo potelovadim, grem na krajši tek ali sprehod.<br />
Priznam, da to ni resna skrb <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong>, je<br />
pa boljše kot nič. Konec tedna se vedno poskušam<br />
vsaj dve do tri ure sprehajati po naravi. Izogibam<br />
se situacijam, kjer je tveganje <strong>za</strong> poškodbe<br />
večje, ker si daljšega izostanka resnično<br />
ne morem privoščiti.<br />
Vsi vemo, da je zdrav način prehranjevanja<br />
v današnjem času že izredno redek.<br />
Ali vam uspe pojesti pet obrokov na dan?<br />
Ne, čez dan mi ne uspe pojesti petih obrokov,<br />
kar je velik minus. Vsako jutro <strong>za</strong>jtrkujem<br />
in pazim, da pojem čim več sadja. Na kosilo pa<br />
hodim takrat, ko imam čas. Priznam, da sem<br />
tudi sama kriva <strong>za</strong> to, saj si lahko čas vedno<br />
razporediš tako, da se ga nekaj najde <strong>za</strong> hrano.<br />
Pri teh stvareh moraš sam poskrbeti <strong>za</strong>se.<br />
16 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 17
OSEBNO<br />
določenim merilom in pogojem <strong>za</strong> promoviranje<br />
zdravega načina življenja, in na podlagi teh<br />
meril bo podeljenega kar nekaj denarja.<br />
Ker nas bere veliko farmacevtov in<br />
zdravnikov, naj vam <strong>za</strong>stavimo še kakšno<br />
vprašanje na temo zdravil. Kakšno je vaše<br />
mnenje o dostopnosti zdravil pri nas?<br />
Večina zdravil v Sloveniji je dobro dostopnih.<br />
Znotraj eu se trudimo, da bi bilo čim več<br />
zdravil dostopnih tudi manjšim trgom. Med<br />
slovenskim predsedovanjem eu je potekal farmacevtski<br />
forum, ki se bo srečeval enkrat ali<br />
dvakrat leto in razpravljal prav o tem. Na tržišču<br />
se pojavlja mnogo novih zdravil z izjemno<br />
visoko ceno. Bolnikom moramo v okvirih razpoložljivih<br />
sredstev <strong>za</strong>gotoviti dostop tudi do<br />
teh zdravil. Trudimo se <strong>za</strong> racionalnejši pristop<br />
k stvarem, pri katerih gotovo lahko kaj privarčujemo<br />
in ta denar potem prerazporedimo,<br />
mogoče prav <strong>za</strong> zdravila, ki so težje dostopna.<br />
Zdravila pomenijo okoli 17 odstotkov<br />
vseh izdatkov <strong>za</strong> zdravstvo. Verjetno<br />
poskušate stroškovno učinkovitost<br />
<strong>za</strong>gotoviti tudi na drugih področjih,<br />
npr. pri izvajalcih, kjer je največja<br />
poraba denarja <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong>. Tam so<br />
verjetno še velike rezerve?<br />
Seveda, stroškovno učinkovitost moramo<br />
iskati na vseh področjih, ne samo pri zdravilih.<br />
Na vseh področjih lahko z optimi<strong>za</strong>cijo in gospodarnejšim<br />
razporejanjem denarja dosežemo<br />
zelo veliko. Tako ne bo nihče imel manj,<br />
temveč lahko samo več.<br />
Zofija Mazej KukoviË se je rodila leta 1955<br />
v »rni na Koroπkem. Leta 1980 je na Univerzi<br />
v Mariboru diplomirala iz organi<strong>za</strong>cije dela, leta<br />
1989 pa πe iz elektrotehnike − elektronike.<br />
V <strong>za</strong>dnjih letih se je poleg dela πe posebej<br />
posveËala civilnim zdruæenjem ter predavala na<br />
slovenskih in mednarodnih konferencah<br />
s podroËja varovanja okolja. Za svoje delo je dobila<br />
πtevilna priznanja in nagrade; med drugim je leta<br />
2002 prejela nagrado Instituta Joæef Stefan <strong>za</strong><br />
doseæke pri prenosu znanja<br />
z inπtitutov v prakso, leta 2006 pa je bila izbrana <strong>za</strong><br />
Delovo osebnost leta <strong>za</strong> podroËje gospodarstva.<br />
Je tudi Ëlanica πtevilnih strokovnih zdruæenj.<br />
Želite našim bralcem <strong>za</strong> konec<br />
kaj sporočiti?<br />
Zdravje je najpomembnejša vrednota in<br />
<strong>za</strong>nj se je vredno potruditi. Včasih pa se moramo,<br />
tako <strong>za</strong> “dušo”, tudi malce pregrešiti. S<br />
tem ni nič narobe, če le ne pretiravamo. Povsod<br />
moramo najti zdravo mero, da je na koncu<br />
kakovost našega življenja optimalna. <br />
18 NA©A LEKARNA
AKTUALNO<br />
Ne bojte se<br />
sveta tam znotraj!<br />
CINDI Slovenija<br />
Vsako leto na novo odkrijejo kar 1291<br />
novih primerov raka debelega črevesa<br />
in danke (rdčd). Od tega pravočasno<br />
odkrijejo le 12,1 % raka debelega črevesa<br />
in 17 % raka danke. Čeprav je rdčd<br />
ozdravljiv, če ga odkrijemo in zdravimo<br />
v zgodnji razvojni stopnji, je umrljivost<br />
pri tej vrsti raka še vedno zelo visoka.<br />
Če ste stari med 50 in 69 let, je pravi<br />
čas, da ukrepate in se odzovete<br />
povabilu <strong>za</strong> sodelovanje v programu<br />
Svit, ki ga boste prejeli po pošti.<br />
20 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 21
AKTUALNO<br />
P<br />
rogram<br />
Svit je državni program presejanja<br />
in zgodnjega odkrivanja predrakavih<br />
sprememb in raka na debelem<br />
črevesu in danki (rdčd).<br />
V program bodo vsaki dve leti povabljeni<br />
moški in ženske v starosti med 50 in 69 let. Povabilu,<br />
ki ga bodo prejeli po pošti, bo priložena<br />
privolitev o sodelovanju, ki jo bo treba podpisati<br />
in poslati centralni enoti programa. Vse, kar<br />
bodo morali sodelujoči pošiljati na<strong>za</strong>j, bo opremljeno<br />
s pisemsko ovojnico in z znamko.<br />
V naslednji stopnji bodo udeleženci iz centralne<br />
enote programa na dom prejeli dva kompleta<br />
<strong>za</strong> odkrivanje prikrite krvavitve v blatu s<br />
priloženimi navodili. S testnimi paličicami bo<br />
Center Svit, P.P. 241, 1001 Ljubljana, telefon 01 62-04-521, info@program-svit.si, www.program-svit.si<br />
NE BOJTE SE SVETA TAM ZNOTRAJ.<br />
Program sta omogoËila Ministrstvo <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong><br />
RS in Zavod <strong>za</strong> zdravstveno <strong>za</strong>varovanje<br />
Slovenije. Udeleæba je <strong>za</strong> vse <strong>za</strong>varovance<br />
z urejenim obveznim zdravstvenim<br />
<strong>za</strong>varovanjem brezplaËna. Program Svit je<br />
kakovostna zdravstvena storitev, ki sledi<br />
priporoËilom Evropske komisije. Cilji programa<br />
Svit so odkrivanje predrakavih sprememb<br />
sluznice debelega Ërevesa s presejalnimi testi in<br />
presejalno kolonoskopijo ter odkrivanje in<br />
zdravljenje zgodnjih oblik raka debelega Ërevesa<br />
in danke.<br />
PriËakovani uËinki programa Svit so 300<br />
obolelih manj na leto ter 200 smrti <strong>za</strong>radi raka<br />
na debelem Ërevesu in danki na leto manj.<br />
Kaj lahko naredimo sami?<br />
Veliko lahko naredimo æe z zdravim naËinom<br />
æivljenja. Izogibajmo se kajenju, Ëezmernemu pitju<br />
alkohola in nezdravi prehrani. Zelo pomembno je<br />
gibanje, saj s tem svoje telo ohranjamo vitalno in<br />
zdravo. Prisluhnimo svojemu telesu in se ob<br />
teæavah s Ërevesom obrnimo na zdravnika.<br />
udeleženec ob dveh <strong>za</strong>porednih odvajanjih blata<br />
sam odvzel dva vzorca. V <strong>za</strong>prtih kompletih<br />
ju bo po pošti poslal na<strong>za</strong>j.<br />
Vzorce blata, ki jih bomo prejeli, bomo analizirali<br />
v centralnem laboratoriju programa<br />
Svit. Če bo test na prikrito krvavitev negativen,<br />
bo oseba v program Svit znova povabljena čez<br />
ODZOVITE SE VABILU IN SE VKLJUČITE<br />
V PROGRAM SVIT!<br />
Za rakom na debelem črevesu in danki v Sloveniji vsako leto zboli več<br />
kot 1200 ljudi. Ker raka na debelem črevesu in danki pogosto odkrijemo<br />
prepozno, 700 bolnikov s tem rakom na leto umre. Program Svit<br />
omogoča zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje predrakavih<br />
sprememb (polipov) in raka na debelem črevesu in danki. Program Svit<br />
vam lahko reši življenje!<br />
Čas je, da pomislite nase.<br />
DRžAVNI PROGRAM<br />
PRESEJANJA IN ZGODNJEGA<br />
ODKRIVANJA PREDRAKAVIH<br />
SPREMEMB IN RAKA NA<br />
DEBELEM ČREVESU IN DANKI<br />
dve leti, saj zelo verjetno nima raka na debelem<br />
črevesu ali danki.<br />
Če pa bo test na prikrito krvavitev pozitiven,<br />
bo udeleženec povabljen na kolonoskopijo. To je<br />
preiskava, pri kateri specialist z majhno kamero<br />
pregleda debelo črevo in danko. Vse spremembe,<br />
ki jih zdravnik odkrije in odstrani med kolonoskopijo,<br />
pod mikroskopom pregledajo specialisti<br />
patohistologi, ki natančno opredelijo, ali so<br />
spremembe nevarne ali ne. Če bodo na črevesu<br />
prisotne spremembe ali pa bo preiskava odstra-<br />
njenih polipov poka<strong>za</strong>la, da so tvorbe že rakave,<br />
bo bolnik nemudoma napoten na nadaljnje preiskave<br />
in ustrezno zdravljenje. <br />
VkljuËite se v program Svit in k temu<br />
spodbujajte tudi druge.<br />
»e imate v zvezi s programom Svit dodatna<br />
vpraπanja, lahko vsak delavnik, od ponedeljka do<br />
petka, med 9. in 14. uro pokliËete na telefonsko<br />
πtevilko 01/620 45 21 ali piπete na naslov Program<br />
Svit, p.p. 241, 1001 Ljubljana ali elektronski naslov<br />
info@program-svit.si. VeË o programu Svit na<br />
naslovu www.program-svit.si<br />
22 NA©A LEKARNA<br />
United Pharmaceuticals<br />
International
AKTUALNO<br />
Ne <strong>za</strong>tiskajmo si oËi!<br />
Rak debelega Ërevesa<br />
in danke<br />
Rok PetriË, absolvent Fakultete <strong>za</strong> farmacijo<br />
Joæica MauËec Zakotnik, dr. med., spec. spl. med.,<br />
vodja programa Svit<br />
S e vam v blatu pojavlja kri, imate hudo <strong>za</strong>prtje, ki mu sledijo driske, vas<br />
neprestano boli trebuh in ste ob vsem tem še utrujeni? Vam pa je še vedno<br />
neprijetno stopiti do zdravnika, saj se vam zdi, da bodo težave minile same<br />
od sebe? Včasih je res tako, včasih pa se lahko zgodi, da podrobnejše<br />
preiskave pokažejo vnetno bolezen črevesja, črevesne polipe ali celo hujšo<br />
obliko, ki se imenuje rak debelega črevesa in danke.<br />
24 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 25
AKTUALNO<br />
Benigen ali maligen tumor?<br />
Tumor nastane, ko se celice <strong>za</strong>čnejo nenadzorovano<br />
deliti. Tumorji so lahko benigni ali<br />
maligni. Benigni tumorji so omejena tvorba,<br />
kar pomeni, da se ne razširijo v okolna tkiva in<br />
organe ter jih je mogoče kirurško odstraniti.<br />
Maligni tumorji, ki jih imenujemo tudi rak, pa<br />
lahko prodirajo v okolna tkiva in organe, kjer<br />
nastanejo <strong>za</strong>sevki ali metastaze. Tako pride do<br />
pojava rakavega obolenja tudi v drugih organih<br />
(metastaze rakavega tkiva).<br />
Vzroki in dejavniki tveganja<br />
Pravih vzrokov <strong>za</strong> pojav raka debelega črevesa<br />
in danke še nimamo. Med škodljive dejavnike<br />
okolja štejemo kajenje, čezmerno uživanje<br />
alkohola, nezdravo prehranjevanje in telesno<br />
nedejavnost. Pri razvoju raka debelega črevesa<br />
in danke pa imajo pomembno vlogo tudi dedni<br />
dejavniki. Če je v družini že kdo zbolel <strong>za</strong> rakom<br />
debelega črevesa in danke, je tveganje <strong>za</strong><br />
razvoj bolezni pri nas tudi enainpol- do dvakrat<br />
večje. Med preostale vzroke štejemo še<br />
starost in kronične vnetne črevesne bolezni.<br />
Pri bolnikih s povečanim tveganjem <strong>za</strong> pojav<br />
raka debelega črevesa in danke <strong>za</strong>radi družinskih<br />
in dednih nagnjenj ter kronične vnetne<br />
črevesne bolezni mora biti zdravnik še posebno<br />
pozoren in te paciente pravočasno napotiti na<br />
kolonoskopijo.<br />
da boste sedeli<br />
in sedeli brez<br />
bolečin<br />
SENSILAB MAGNETOPLAG®<br />
je medicinski pripomoček <strong>za</strong> blago in<br />
podaljšano stimulacijo področja anusa<br />
(<strong>za</strong>dnjične odprtine) pri hemeroidih. Namenjen<br />
je vsem odraslim osebam, ki imajo<br />
simptome hemoroidalne bolezni, kot so:<br />
nekontrolirano močenje anusa<br />
srbečica in pekoč občutek v predelu<br />
<strong>za</strong>dnjega dela črevesja<br />
krvavenje<br />
pogosto ponavljanje bolezni<br />
MAGNETOPLAG ®<br />
FARMICOM farmacevtska druba D.O.O., Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana, tel 015881126, fax 015881127, farmicom@farmicom.si<br />
Najpogosteje se rak debelega črevesa in<br />
danke razvije iz izrastkov črevesne sluznice,<br />
tako imenovanih črevesnih polipov. To je tkivna<br />
tvorba, ki večinoma štrli iz stene črevesa ali<br />
danke. Majhen črevesni polip ne povzroča težav,<br />
velik pa lahko krvavi, povzroča krče, bolečine<br />
v trebuhu, hudo <strong>za</strong>prtje in celo popolno<br />
<strong>za</strong>poro črevesja.<br />
SENSILAB MAGNETOPLAG® Za razliko od sredstev, ki se uporabljajo<br />
pri simptomatskem zdravljenju hemeroidov, deluje magnetno<br />
polje tako, da odpravlja vzroke <strong>za</strong> nastanek hemeroidov.<br />
Učinki delovanja magnetnega polja so:<br />
pospešitev cirkulacije krvi<br />
protivnetno delovanje<br />
resorbcija hematomov, zmanjšanje oteklin<br />
pospešitev celjenja ran<br />
analgetsko delovanje<br />
stimulacija in pospešitev granulacijskih procesov<br />
relaksacija mišičnega tonusa<br />
Rak debelega črevesa in danke se razvija<br />
počasi, več let, celo do deset let. 90 % raka debelega<br />
črevesa in danke se razvije iz polipov.<br />
Ker se pogostost polipov in raka debelega črevesa<br />
in danke močno poveča po 50. letu starosti,<br />
je smiselno vse ljudi po tej starosti pregledati<br />
– presejati s testom na prikrito krvavitev<br />
v blatu in pri tistih s pozitivnim testom<br />
opraviti kolonoskopijo. Tako lahko odkrijemo<br />
in odstranimo večino predrakavih spre-<br />
na voljo v <strong>lekarna</strong>h, specializiranih prodajalnah in Sanolaborju<br />
Za več informacij o proizvodu in naročilu brošure nas lahko pokličete na 040 430 566 oz. farmicom@farmicom.si.<br />
26 NA©A LEKARNA<br />
www.sensilab.com
AKTUALNO<br />
Za <strong>za</strong>dovoljstvo in uspeh v æivljenju<br />
je pomembna tudi urejena prebava<br />
oglasno sporoËilo<br />
memb (polipov) in tudi zgodnjih oblik raka,<br />
ki jih potem lahko učinkovito in uspešno<br />
zdravimo. V Sloveniji bo to omogočil program<br />
Svit. Vendar bo Svit uspešen samo, če se<br />
bo večina povabljenih odzvala vabilu v program<br />
in v njem tudi aktivno sodelovala, kar<br />
je seveda vredno, saj Svit rešuje življenja.<br />
Operacija − radioterapija − kemoterapija<br />
Zdravljenje poteka na več načinov in pod<br />
nadzorom zdravnikov specialistov. Način zdravljenja<br />
je odvisen od lokacije in razširjenosti<br />
raka. Osnovno zdravljenje tako zgodnjega stadija<br />
raka kot tudi lokalno napredovale bolezni<br />
je operacija. Radioterapijo oziroma zdravljenje<br />
z obsevanjem uporabljamo izključno <strong>za</strong> zdravljenje<br />
raka danke in pri lajšanju težav <strong>za</strong>radi<br />
metastaz pri razširjenem raku. Sistemsko zdra-<br />
Pozitivna misel <strong>za</strong> lepo æivljenje<br />
Vsakdo se mora <strong>za</strong>vedati, da rak πe zdaleË ne<br />
pomeni konca æivljenja in s tem pove<strong>za</strong>nega vsega<br />
lepega. Pomembno je, da bolnik verjame v uspeh<br />
zdravljenja. KljuËnega pomena je tudi podpora<br />
druæine in prijateljev. Zdravnik lahko delno napove<br />
potek bolezni, bolnikova naloga pa je, da s svojim<br />
zdravnikom sodeluje.<br />
Bolniki lahko pomoË poiπËejo tudi v raznih druπtvih<br />
in skupinah <strong>za</strong> samopomoË, kjer si ljudje s<br />
podobnimi teæavami pomagajo z nasveti in<br />
izmenjavo izkuπenj. Veliko koristnega lahko naredijo<br />
bolniki z rakom tudi pri spodbujanju πe zdravih ljudi,<br />
da raka debelega Ërevesa in danke prepreËujejo z<br />
zdravim naËinom æivljenja in izkoristijo moænost<br />
zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in<br />
zgodnjih oblik raka. Tako si lahko ohranimo<br />
kakovost æivljenja ali celo æivljenje samo!<br />
vljenje raka debelega črevesa in danke z zdravili<br />
(kemoterapija, biološka zdravila) izvajajo specialisti<br />
internisti onkologi kot dopolnilno zdravljenje<br />
po operaciji in/ali ko je bolezen razširjena.<br />
Pri napredovalih oblikah raka debelega<br />
črevesa in danke se uporablja predvsem zdravljenje<br />
z zdravili in po potrebi tudi v kombinaciji<br />
s kirurgijo in/ali z obsevanjem.<br />
Po koncu zdravljenja je treba opravljati redne<br />
kontrolne preglede. <br />
»<br />
loveπko telo, πe posebno<br />
Ërevesje, naseljujejo<br />
koristne bakterije, in<br />
Ëeprav se sliπi nenavadno,<br />
sta naπe <strong>zdravje</strong> in poËutje<br />
moËno odvisna prav od njih. Te<br />
“dobre” bakterije ali probiotiki<br />
prepreËujejo rast in razvoj <strong>za</strong> naπ<br />
organizem πkodljivih bakterij,<br />
vzpodbujajo naπ imunski sistem,<br />
nam pomagajo pri razgradnji hrane<br />
in pozitivno delujejo na naπe<br />
<strong>zdravje</strong>, Ëe jih uæijemo dovolj. Koristni<br />
uËinki so razliËni in odvisni<br />
rodu, vrste in seva. Zmotno je<br />
miπljenje, da ima samo en bakterijski<br />
sev vse dobre uËinke. Za<br />
bakterije je pomembno, da<br />
preæivijo prehod skozi æelodec.<br />
Veliko klasiËnih sevov bakterij v<br />
jogurtu ni odpornih na prebavne ®<br />
sokove v æelodcu, in ker so koliËine<br />
nepredvidljive, so znanstveniki<br />
<strong>za</strong>Ëeli razvijati seve s toËno doloËenimi<br />
lastnostmi.<br />
Novost − Yogermina 100 − vsebuje<br />
12 humanih probiotiËnih kultur,<br />
ki so normalno prisotne in koristne<br />
v naπih prebavilih. So<br />
dvojno <strong>za</strong>πËitene, da prispejo<br />
ohranjene skozi æelodec v Ërevo.<br />
Pomaga normalizirati prebavo in<br />
okrepiti imunski sistem<br />
že v enem tednu!<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
milijard v 1 odmerku<br />
Uporabljamo jo kot dopolnilo po<br />
zdravljenju z antibiotiki, pri prebavnih<br />
motnjah, preobËutljivosti<br />
<strong>za</strong> gluten ali laktozo, obËutljivem<br />
æelodcu, gastritisu, kolitisu, vetrovih,<br />
napenjanju, obËutku napihnjenosti,<br />
razdraæenem Ërevesju,<br />
diareji ali lenem Ërevesju. Koristna<br />
je v stanju psihiËnega ali fiziËnega<br />
stresa ali pa samo <strong>za</strong> obnovo “dobre”<br />
Ërevesne mikroflore in kot pomoË<br />
<strong>za</strong> poveËanje imunskega odziva.<br />
Prispeva tudi k ohranjanju in<br />
boljπemu delovanju aktivnosti<br />
naπega organizma, ki vplivajo na<br />
stanje in lepoto koæe. <br />
milijard v 1 odmerku<br />
28 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 29<br />
Na voljo v <strong>lekarna</strong>h, prodajalnah<br />
, drugih specializiranih trgovinah in v spletni lekarni www.<strong>lekarna</strong>r.com
KAKO DELUJE<br />
Kolostrum in<br />
imunski sistem<br />
Doc. dr. Tadej Malovrh, doktor veterinarske medicine in doktor medicinskih znanosti s podroËja imunologije,<br />
predavatelj imunologije na veterinarski fakulteti, predsednik Komisije <strong>za</strong> antidoping pri Atletski zvezi Slovenije<br />
Okolje, ki nas obdaja, si lahko predstavljamo kot velikansko bojišče, na<br />
katerem se <strong>za</strong> svoj položaj bojujemo z različnimi bolezenskimi dejavniki.<br />
Eden takšnih dejavnikov okolja je tudi mikroflora, se pravi mikroorganizmi,<br />
ki nas obdajajo. Z mikroorganizmi se bojujemo tako <strong>za</strong> hrano kot <strong>za</strong> prostor<br />
in kadar nas mikroorganizmi premagajo, zbolimo. Naše telo ima <strong>za</strong> boj<br />
proti mikroorganizmom razvit poseben sistem obrambe, ki ga imenujemo<br />
imunski sistem.<br />
Č<br />
e hočemo torej v tekmovanju z mikrobi<br />
zmagovati, mora biti naš<br />
imunski sistem zdrav, učinkovit in<br />
prehranjen, se pravi v dobri kondiciji.<br />
Imunski sistem moramo tudi negovati ter<br />
preprečevati njegove poškodbe. Poškodovan<br />
imunski sistem se izraža z različnimi boleznimi,<br />
predvsem tistimi, ki jih povzročajo mikroorganizmi.<br />
Njegova neučinkovitost lahko privede<br />
celo do rakavih ali nekaterih drugih obolenj. Če<br />
vemo, v kateri hrani so snovi, ki pozitivno vplivajo<br />
na imunski sistem, potem moramo takšno<br />
hrano ali prehranski dodatek tudi uživati.<br />
Imunski sistem<br />
Da bomo lahko obvarovali in negovali svoj<br />
imunski sistem, moramo vedeti, kaj imunski<br />
sistem sploh je in kako deluje. To je kompleksno<br />
zgrajen sistem, sestavljen iz velikega števila različnih<br />
molekul, celic ter organov, ki delujejo v<br />
sozvočju. Vsak sestavni element pripomore k<br />
delovanju sistema kot celote, vsak element <strong>za</strong>se<br />
pa je le malo učinkovit.<br />
V pestrem izboru hrane ali dodatkov k prehrani<br />
najprej izbiramo tiste, ki so popolnoma naravnega<br />
izvora in imajo æe svojo primarno prehransko vlogo<br />
po izboljπevanju delovanja, <strong>za</strong>πËite in<br />
funkcionalnosti organizma. Prav lahko izberemo<br />
kolostrum, ki prepriËa s svojimi odliËnimi<br />
prehranskimi lastnostmi, ugodnim delovanjem na<br />
Ërevesje, rast, moË in ne na<strong>za</strong>dnje tudi z ugodnim,<br />
spodbujajoËim delovanjem na naπ obrambni sistem.<br />
Že pred rojstvom je pripravljen in <strong>za</strong>čne delovati<br />
del t. i. prirojenega imunskega sistema, ki<br />
ga sestavljajo anatomske in fiziološke bariere ter<br />
posebne molekule in specializirane celice. Te celice<br />
prištevamo med bele krvne celice ali levkocite.<br />
Prirojeni imunski sistem takoj po rojstvu<br />
obrani novorojenčka in potem deluje vse življenje<br />
ter nas nespecifično brani, npr. pred mikroorganizmi<br />
iz okolja. Po rojstvu se <strong>za</strong>čne v telesu<br />
razvijati veliko bolj pomemben del obrambe,<br />
imenovan pridobljeni imunski sistem. Ta del podobno<br />
kot prirojeni del sestavljajo posebne molekule,<br />
med katere štejemo splošno poznana protitelesa,<br />
imenovana tudi imunoglobulini, in posebne<br />
vrste celic, poimenovane limfociti (limfociti<br />
B in limfociti T). Za limfocite velja, da so<br />
osrednje celice imunskega sistema, saj se po rojstvu<br />
naučijo z receptorji prepoznavati vse telesu<br />
tuje in škodljive snovi. Limfociti imajo sposobnost,<br />
da si <strong>za</strong>pomnijo, kaj jih je aktiviralo, torej<br />
<strong>za</strong>gotavljajo imunski spomin.<br />
Imunski sistem ne deluje vedno z enako<br />
močjo in enako učinkovito, prav tako pa tudi<br />
pritiski povzročiteljev bolezni niso vedno<br />
enaki. V telesu je navadno neko pozitivno<br />
ravnovesje, ki nas ohranja zdrave. Na videz<br />
preprost mehanizem ravnovesja je pod drobnogledom<br />
zelo kompleksen sistem, ki mora<br />
delovati kot celota, da ostaja <strong>za</strong>nesljiv v boju<br />
proti boleznim. Na imunski sistem škodljivo<br />
deluje ogromno dejavnikov, med katerimi<br />
nekatere dobro poznamo, o nekaterih pa ne<br />
vemo skoraj nič. Če takšne dejavnike poznamo,<br />
se jim lahko izognemo ali pa vsaj poskrbimo<br />
<strong>za</strong> preventivo, s katero preprečimo škodljivo<br />
delovanje na imunski sistem.<br />
30 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 31
KAKO DELUJE<br />
www.ekolostrum.com<br />
Kako lahko vplivamo na imunski sistem<br />
Človek si že od nekdaj želi, da bi lahko vplival<br />
na svoje <strong>zdravje</strong> in preprečil nastajanje bolezni.<br />
Danes poznamo kar nekaj pristopov, s katerimi<br />
lahko vplivamo (moduliramo) na imunski<br />
sistem. Zaenkrat velja, da z imunskim sistemom<br />
precej bolj uspešno in preprosto<br />
manipuliramo, kadar želimo zmanjšati ali popolnoma<br />
<strong>za</strong>vreti njegovo obrambno funkcijo,<br />
npr. ko želimo, da imunski sistem ne bi deloval<br />
preveč močno na nov presajeni organ, saj je ta<br />
tujek v prejemnikovem telesu.<br />
Nasprotno <strong>za</strong>viranju delovanja imunskega<br />
sistema je učinkovanje na imunski sistem,<br />
tako da ta deluje močneje in učinkoviteje.<br />
Kako okrepiti delovanje imunskega sistema,<br />
da bomo bolj zdravi, da se bomo lahko v stresnih<br />
situacijah uspešneje zoperstavili povzročiteljem<br />
bolezni, je vprašanje, ki si ga <strong>za</strong>stavljamo<br />
skoraj vsi. Nekatere stvari lahko<br />
naredijo zdravniki, veliko pa lahko <strong>za</strong> okrepitev<br />
imunskega sistema storimo tudi sami.<br />
Takšno krepitev imunskega sistema potrebujemo<br />
<strong>za</strong> zdravljenje nekaterih bolezni in ne<br />
na<strong>za</strong>dnje pri čisto vsakdanjih bakterijskih in<br />
virusnih okužbah ter pri preventivi pred njimi.<br />
Brez zdravnikove pomoči lahko sami<br />
spodbujamo imunski sistem, tako da uživamo<br />
zdravo hrano ter da so obroki uravnoteženi.<br />
Dolgo je že znano, da vitamin C, vitamin<br />
E, selen in aminokislina glutamin ugodno<br />
vplivajo na naše <strong>zdravje</strong>, tako da pozitivno<br />
vplivajo na delovanje imunskega sistema<br />
in tako okrepijo splošno telesno odpornost, s<br />
katero premagamo blažje okužbe brez posebej<br />
opaznih bolezenskih znamenj.<br />
Če opazujemo, kaj se dogaja v naravi,<br />
kdaj je kakšen organizem najdovzetnejši <strong>za</strong><br />
neko bolezen, potem ne moremo prezreti rojstva<br />
mladička. Pri sesalcih da mati novorojenemu<br />
mladiču popoln obrok s kolostrumom,<br />
ki vsebuje vse, kar potrebuje mladiček<br />
<strong>za</strong> preživetje. Razumljivo je, da je ob tem poskrbljeno<br />
tudi <strong>za</strong> spodbudo imunskega sistema<br />
mladiča, ki ga po rojstvu nujno potrebuje<br />
<strong>za</strong> preživetje. In prav nekatere sestavine kolostruma<br />
so lahko preprost izvor imunomodulatornih<br />
snovi, ki delujejo tudi na zrel<br />
imunski sistem človeka.<br />
Poka<strong>za</strong>lo se je, da je kot izvor imunomodulatornih<br />
sestavin med drugim primeren<br />
tudi goveji kolostrum. Pri govedu je namreč<br />
prehajanje snovi med materjo in še nerojenim<br />
mladičkom močno omejeno, <strong>za</strong>to mora biti<br />
kolostrum matere toliko bolj bogat s takšnimi<br />
sestavinami, o čemer pa smo podrobneje že<br />
pisali v enem prejšnjih prispevkov. Bistvenega<br />
pomena je, da mladiček pri materi sesa kolostrum,<br />
nato pa njegovo telo prev<strong>za</strong>me in uporabi<br />
vse poglavitne sestavine skozi črevesno<br />
steno. Ena bistvenih imunomodulatornih sestavin<br />
kolostruma so protitelesa različnih razredov<br />
(IgA, IgD, IgE, IgG in IgM, ), poleg teh<br />
pa so tu še nespecifične obrambne snovi, kot<br />
so laktoperoksida<strong>za</strong>, lizocim in laktoferin,<br />
bele krvne celice (levkociti), vitamin E ter nekateri<br />
bioaktivni faktorji (različni rastni faktorji,),<br />
ki vplivajo na imunski sistem.<br />
Ali lahko s protitelesi iz kolostruma vplivamo<br />
na svoj imunski sistem<br />
Protitelesa v kolostrumu so na poti skozi pre-<br />
ODPORNOST - PREBAVA - RAVNOVESJE - REGENERACIJA - MOČ - VITALNOST<br />
• <br />
• <br />
• <br />
• <br />
• <br />
• <br />
• <br />
Knockout<br />
sovražnikom zdravja!<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
To je le nekaj sovražnikov zdravja,<br />
ki jim lahko uspešno kljubujete na<br />
naraven način!<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Edini pravi<br />
kolostrum ®<br />
32 NA©A LEKARNA<br />
<br />
Inteligenca narave
KAKO DELUJE<br />
Vitamin E<br />
Kolostrum je lahko izvor vitamina E,<br />
antioksidanta, ki med drugim ugodno vpliva na<br />
delovanje imunskega sistema. Deluje<br />
predvsem na novonastale limfocite T, ki<br />
uËinkoviteje izloËajo signalne molekule, tako<br />
da je delovanje imunskega sistema bolj<br />
usklajeno in uËinkovitejπe.<br />
bavila izpostavljena procesom prebave. Velika večina<br />
protiteles vseeno ohranja svojo biološko aktivnost<br />
do srednjega dela ozkega črevesa, njihova<br />
aktivnost se šele v <strong>za</strong>dnjem delu nekoliko zmanjša.<br />
Zanimivo je tudi dejstvo, da kljub prehodu<br />
skozi prebavila vseeno lahko dokažemo njihovo<br />
biološko aktivnost celo v iztrebkih. Tisti del protiteles,<br />
ki se prebavi, pa telo uporabi kot kakovostno<br />
beljakovinsko sestavino hrane.<br />
Različne vrste protiteles imajo različno biološko<br />
aktivnost. Protitelesa razreda IgA in IgG<br />
se vežejo na bakterijske toksine ali nevarne bakterije<br />
ter viruse v črevesju in jim tako onemogočijo<br />
škodljivo delovanje, sočasno pa jih označijo<br />
(opsoni<strong>za</strong>cija bakterij). Tako označene jih prepoznajo<br />
celice (neutrofilni granulociti), ki so<br />
specializirane <strong>za</strong> požiranje in uničevanje bakterij.<br />
Če uživamo kolostrum, ki vsebuje biološko<br />
aktivna protitelesa, se bodo ta v črevesju ve<strong>za</strong>la<br />
na povzročitelje bolezni, proti katerim so namenjena.<br />
Danes se na tej osnovi v različnih znanstvenih<br />
skupinah po svetu izvajajo raziskave,<br />
kjer bi lahko z govejim kolostrumom zdravili ali<br />
pa vsaj blažili nekatere bolezni. V ta namen breje<br />
krave cepijo proti določenim človeškim povzročiteljem<br />
bolezni. Kravji imunski sistem nato<br />
izdela protitelesa proti tem povzročiteljem in ob<br />
rojstvu telička bo takšna protitelesa vseboval<br />
tudi kolostrum. Če človek uživa takšen kolostrum,<br />
lahko govorimo o pasivni imuni<strong>za</strong>ciji.<br />
To pomeni, da bo preprečeval razvoj in potek<br />
bolezni ali blažil bolezenske znake pri npr. virusnih<br />
driskah, pri obolenjih, ki jih povzročajo<br />
bakterijski toksini, pri boleznih črevesja bolnikov<br />
z aids-om, dobre rezultate pa se doseže<br />
tudi pri zdravljenju bolezni ustne votline.<br />
Pri uporabi kolostruma velja, da živimo človek<br />
in domače živali v načeloma zelo podobnem mikrobiološkem<br />
okolju, tako da kolostrum že “avtomatsko”<br />
vsebuje dovolj takšnih protiteles, ki po<br />
<strong>za</strong>užitju pomagajo našemu imunskemu sistemu.<br />
K malenkostnim razlikam v specifičnosti protiteles<br />
proti mikroorganizmom in njihovim toksinom<br />
pa vseeno nekaj pripomore pasma goveda,<br />
letni čas pri odvzemu kolostruma in geografska<br />
lega, kjer živijo živali, ki so izvor kolostruma.<br />
Bioaktivni faktorji iz kolostruma kot<br />
imunomodulatorji<br />
Kolostrum vsebuje polipeptide (beljakovine),<br />
ki so bogati z aminokislino prolin. Mednje<br />
prištevamo tudi kolostrinin. Ta beljakovinska<br />
molekula ima med drugim tudi hormonsko delovanje,<br />
saj vpliva na razvoj novih limfocitov T.<br />
Deluje tudi kot medcelična signalna molekula,<br />
ki belim krvnim celicam posreduje informacijo,<br />
tako da spodbuja izločanje njihovih aktivnih<br />
molekul, imenovanih citokini. Ti nato stimulatorno<br />
vplivajo na druge celice imunskega sistema<br />
ali pa delujejo <strong>za</strong>viralno na rast mikroorganizmov.<br />
Tudi laktoferin je beljakovina iz kolostruma.<br />
Deluje imunostimulatorno, podobno<br />
kot kolostrinin, saj povečuje število in aktivnost<br />
nekaterih celic imunskega sistema ter njihovo<br />
izločanje aktivnih molekul in receptorjev,<br />
ki so pomembni <strong>za</strong> potek imunskega odgovora.<br />
Kolostrum vsebuje tudi lizocim, ki ga štejemo<br />
med naravne antibiotike, saj razgrajuje bakterijsko<br />
steno in s tem uničuje bakterije.<br />
O učinkovitosti sestavin kolostruma lahko<br />
v strokovni literaturi najdemo veliko prispevkov,<br />
ki zelo natančno in temeljito poročajo<br />
o pozitivnem vplivu na imunski sistem<br />
in posledično o <strong>za</strong>viralnem učinku tako na<br />
virusno razmnoževanje (virus gripe, virus<br />
hepatitisa C, hiv-1, rota in papiloma virus)<br />
kot tudi o protibakterijskem delovanju (H.<br />
pylori). Takšni znanstveni prispevki nas tako<br />
vodijo k dejstvu, da so kolostrinin, laktoferin<br />
in lizocim iz kolostruma sestavine, s katerimi<br />
lahko spodbujamo naš imunski sistem in<br />
si s tem pomagamo pri boljši <strong>za</strong>ščiti pred<br />
bakterijskimi in virusnimi obolenji.<br />
Pri skrbi <strong>za</strong> svoje telo ne smemo po<strong>za</strong>biti<br />
na imunski sistem. Sistem ni viden in otipljiv,<br />
marveč ga prepoznamo šele, ko z obrambnimi<br />
mehanizmi ne more več zmagovati v bitki z<br />
mikroorganizmi. Če imamo zdrav imunski<br />
sistem, ne bolehamo <strong>za</strong> boleznimi, ki jih povzročajo<br />
mikrobi, <strong>za</strong>to se boljše počutimo in<br />
imamo bolj sproščen pogled na življenje. Paziti<br />
moramo torej tudi na dobro kondicijo imunskega<br />
sistema, tako da smo dovolj fizično aktivni,<br />
da imamo dovolj počitka ter da skrbimo<br />
<strong>za</strong> uravnoteženo prehrano. Dopolnjujemo jo z<br />
naravnimi dodatki, ki na enem mestu vsebujejo<br />
čim več takšnih elementov, ki pomagajo<br />
vzdrževati imunokompetenten obrambni sistem<br />
organizma. <br />
34 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 35
KAKO ZDRAVITI<br />
Globoka<br />
venska trombo<strong>za</strong><br />
Eva Esih, mag.farm.<br />
Čeprav je globoka venska trombo<strong>za</strong> našim očem nevidna,<br />
je zelo nevarna bolezen. Venska trombo<strong>za</strong> pogosto spremlja<br />
različna obolenja in kirurške posege, lahko pa pri<strong>za</strong>dene tudi<br />
povsem zdrave osebe. Najpogosteje se pojavlja v starosti,<br />
lahko pa doleti tudi mlade ljudi. V Sloveniji <strong>za</strong> vensko<br />
trombozo zboli okoli 3000 bolnikov letno.<br />
36 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 37
KAKO ZDRAVITI<br />
T<br />
rombo<strong>za</strong> pomeni, da znotraj žile nastane<br />
strdek ali tromb, ki ovira kroženje<br />
krvi po krvožilnem sistemu.<br />
Glede na mesto nastanka delimo<br />
tromboze na arterijske in venske. V tem prispevku<br />
se bomo omejili le na vensko trombozo.<br />
Vensko trombozo lahko razdelimo na dve<br />
podskupini, ki se razlikujeta po mestu in posledicah.<br />
Tako ločimo površinsko vensko trombozo<br />
(površinski tromboflebitis) ter globoko vensko<br />
trombozo. Trombo<strong>za</strong>, ki se pojavi v površinskih<br />
venah, lahko povzroči zgolj manjše neprijetnosti,<br />
hujših posledic pa ne povzroča.<br />
Globoka venska trombo<strong>za</strong> je značilna predvsem<br />
<strong>za</strong> vensko žilje v spodnjih udih in predelu<br />
medenice. Ta vrsta tromboze pa se lahko konča<br />
tudi s smrtjo.<br />
Strjevanje krvi je zelo natančno reguliran<br />
proces. V telesu vlada popolno ravnovesje med<br />
mehanizmi, ki strjevanje krvi spodbujajo, in<br />
mehanizmi, ki ga <strong>za</strong>virajo. Krvni strdek lahko<br />
nastane <strong>za</strong>radi aktivacije sistema <strong>za</strong> strjevanje<br />
krvi, <strong>za</strong>radi upočasnjenega toka krvi ali <strong>za</strong>radi<br />
okvare žilne stene.<br />
Kadar strdek nastane v globokih venah (ki so nam<br />
nevidne), ponavadi v venah nog, govorimo<br />
o globoki venski trombozi (GVT). »e se del strdka<br />
odtrga in potuje po venah, nastane venska<br />
trombembolija, odtrganemu delu strdka pa pravimo<br />
embolus. Pogosta posledica venske trombembolije<br />
(VTE) pa je pljuËna embolija (PE), pri kateri se<br />
embolus <strong>za</strong>gozdi v pljuËnih arterijah. PljuËna<br />
embolija je resna in smrtno nevarna bolezen.<br />
Skoraj vse bolniπniËne smrti <strong>za</strong>radi pljuËne<br />
embolije je mogoËe ob ustreznem preventivnem<br />
delovanju prepreËiti.<br />
Strdek lahko veno <strong>za</strong>maši popolnoma<br />
ali pa le delno. Če je vena <strong>za</strong>mašena le<br />
delno, so lahko simptomi gvt<br />
popolnoma odsotni. Prepoznavni<br />
simptomi in znaki gvt pa so:<br />
• čvrsta oteklina pri<strong>za</strong>detega uda<br />
• bolečina<br />
• ud je temno modrikasto obarvan<br />
• koža postane topla<br />
• podkožne vene nabreknejo<br />
Na vensko trombozo lahko sumimo pri<br />
novi bolečini ali oteklini uda. Oteklina pri<br />
venski trombozi sega od stopala do meč, če<br />
pa so <strong>za</strong>mašene vene nad kolenom, tudi do<br />
stegna in vse do dimelj. Bolečina v pri<strong>za</strong>detem<br />
udu je lahko rahla do zelo huda. Včasih<br />
je lahko prvi znak venske tromboze že pljučna<br />
embolija. Bolnika duši, hitro diha in ima<br />
bolečine v prsnem košu.<br />
gvt najbolj ogroža operirane bolnike (operacija<br />
na kolku, kolenu, nogah, sečilih ali rodilih),<br />
bolnike z imobili<strong>za</strong>cijo celega telesa ali posameznega<br />
uda, bolnike z rakom in tiste, ki jemljejo<br />
estrogene. vte se pojavi pri skoraj polovici<br />
bolnikov, ki jih ne zdravimo preventivno.<br />
Med zelo ogroženimi so tudi starejši ljudje. Pogostnost<br />
pojava vte se z leti povečuje, tveganje<br />
<strong>za</strong> vte pa je povečano tudi med nosečnostjo.<br />
PrepreËevanje in zdravljenje venske tromboze<br />
Zdravila <strong>za</strong> zdravljenje venske tromboze se<br />
imenujejo antitrombotiki. V terapiji venske<br />
tromboze se uporabljajo zdravila iz ene od štirih<br />
skupin. V prvo skupino uvrščamo antikoagulante,<br />
ki <strong>za</strong>ustavijo proces strjevanja krvi. To<br />
so standardni heparin in nizkomolekularni heparini<br />
(dalteparin, enoksaparin, nadroparin, reviparin,<br />
tin<strong>za</strong>parin) ter peroralni antikoagulanti<br />
– kumarini, med katerimi je najpogosteje<br />
uporabljan varfarin. Drugo skupino predstavljajo<br />
antiagregacijska zdravila brez heparina,<br />
ki preprečujejo zlepljanje trombocitov (acetilsalicilna<br />
kislina, dipiridamol, klopidogrel, tiklopidin,<br />
intrifiban), tretjo fibrinolitiki, ki povzročijo<br />
razgradnjo že nastalega tromba (encimi - streptokina<strong>za</strong>,<br />
altepla<strong>za</strong>), četrto skupino pa predstavljajo<br />
drugi antitrombotiki, ki delujejo na različne<br />
načine (rivaroksaban). Pri zdravljenju venske<br />
tromboze se uporabljajo tudi filtri <strong>za</strong> vgrajevanje<br />
v spodnjo veno kavo. Filtre vstavijo pri ponavljajočih<br />
se pljučnih embolijah ali kadar pride<br />
do kontraindikacij pri antikoagulacijskem zdravljenju.<br />
Filtri so kovinski pripomočki v obliki<br />
dežnika, ki <strong>za</strong>držijo krvne strdke in preprečujejo<br />
njihovo potovanje proti pljučem.<br />
38 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 39
KAKO ZDRAVITI<br />
SENSILAB HEART<br />
je prehransko dopolnilo v<br />
obliki kapsul, namenjeno vsem<br />
odraslim osebam, ki:<br />
Cilji zdravljenja venske tromboze so <strong>za</strong>ustavitev<br />
rasti tromba, preprečitev pljučne embolije,<br />
preprečitev ponovne venske tromboze,<br />
preprečitev potrombotičnega sindroma. Temeljno<br />
zdravljenje venske tromboze je antikoagulacijsko<br />
– zmanjšanje sposobnosti krvi <strong>za</strong><br />
strjevanje, ki zmanjšuje tako <strong>za</strong>plete kakor<br />
tudi umrljivost. Bolnik prejme zdravljenje s<br />
heparinom takoj po objektivno potrjeni diagnozi<br />
venske tromboze. Sočasno s heparinom<br />
bolnike večinoma zdravijo tudi s kumarini<br />
(varfarin, acenokumarol) v tabletah, s katerimi<br />
preprečujemo ponovitev venske tromboze.<br />
Če je venska trombo<strong>za</strong> zelo obsežna, se zdravniki<br />
odločijo <strong>za</strong> raztopitev strdka. Pri veliki<br />
verjetnosti, da bo strdek razpadel in povzročil<br />
pljučno embolijo, naredijo trombektomijo<br />
(operativno odstranitev strdka).<br />
Vensko trombozo preprečujemo z zdravili<br />
proti strjevanju krvi. Pri vseh bolnikih, ki so<br />
zdravljeni v bolnišnicah, je treba opredeliti stopnjo<br />
tveganja <strong>za</strong> nastanek venske tromboze. Pri<br />
bolnikih z majhnim tveganjem vensko trombozo<br />
preprečujemo z zgodnjim vstajanjem in uporabo<br />
elastičnih nogavic. Bolniki, ki so uvrščeni<br />
v skupino zmernega tveganja <strong>za</strong> nastanek venske<br />
tromboze, potrebujejo dodatno <strong>za</strong>ščito z<br />
majhnimi odmerki standardnega ali nizkomolekularnega<br />
heparina (v obliki podkožnih injekcij).<br />
Pri bolnikih z velikim tveganjem <strong>za</strong> nastanek<br />
venske tromboze je najučinkovitejša <strong>za</strong>ščita<br />
nizkomolekularni heparin.<br />
Od konca letošnjega leta bo pri nas na voljo<br />
novo antikoagulantno zdravilo rivaroksaban (xarelto),<br />
ki se od nizkomolekuralnih heparinov razlikuje<br />
v tem, da ga bolniki v<strong>za</strong>mejo v obliki tablete,<br />
torej ga lahko jemljejo doma in jim ni treba v<br />
bolnišnico po injekcije. Rivaroksaban spada v<br />
skupino drugih antitrombotikov (B01AX06 po<br />
atc klasifikaciji). Njegova posebnost je, da neposredno<br />
<strong>za</strong>vira faktor Xa, in sicer na ključni točki,<br />
kjer nastaja trombin, to je encim, ki povzroča<br />
tvorbo krvnih strdkov. <br />
Dejavnike tveganja <strong>za</strong> nastanek<br />
globoke venske tromboze lahko razdelimo<br />
v tri skupine:<br />
• sploπni (starost, veËja operacija ali poπkodba,<br />
travme, imobili<strong>za</strong>cija/paralize, krËne vene,<br />
mirovanje med dolgim poletom);<br />
• pridobljeni (debelost, sladkorna bolezen, kajenje,<br />
rakavo obolenje, noseËnost, oralna kontracepcija,<br />
bolezni ledvic);<br />
• prirojeni (pomanjkanje doloËenih snovi,<br />
ki sodelujejo pri regulaciji strjevanja krvi).<br />
prehransko dopolnilo<br />
na voljo v <strong>lekarna</strong>h, specializiranih prodajalnah in Sanolaborju<br />
energija<br />
srca<br />
HEART<br />
imajo povišan holesterol v krvi<br />
želijo izboljšati vitalnost in <strong>zdravje</strong><br />
svojega srca<br />
trpijo <strong>za</strong> oslabelim srcem ali previsokim<br />
krvnim tlakom<br />
so aktivni in se ne morejo izogniti<br />
stresnim okoliščinam<br />
kadijo, pijejo veliko kave in drugih<br />
poživljajočih pijač<br />
V SENSILAB Heart smo uporabili inovativno<br />
kombinacijo sestavin, ki ugodno in blagodejno<br />
vplivajo na srce:<br />
Koencim Q10 – inovativna vodotopna oblika<br />
koencima, <strong>za</strong> katero je značilna velika učinkovitost in<br />
hitrost apsorbcije, varuje srčne celice pred prostimi<br />
radikali ter uravnava nastanek in prenos energije<br />
med njimi<br />
BioCosanol ® – patentirana naravna sestavina,<br />
ki vsebje poliko<strong>za</strong>nole, ki pozitivno vplivajo na<br />
delovanje srčne mišice ter znižujejo LDL holesterol<br />
CardioSource ® – edinstvena mešanica sestavin, ki<br />
pomagajo krepiti delovanje srca<br />
kompleks vitaminov in mineralov, ki so nujno potrebni<br />
<strong>za</strong> pravilno delovanje krvnega obtoka<br />
patentirana formula SensiAccelerator ® – spodbuja<br />
učinkovitost in biodostopnost preparata v organizmu<br />
Učinkovitost proizvoda dokazujejo<br />
klinične študije.<br />
Za več informacij o proizvodu in naročilu brošure<br />
nas lahko pokličete na 040 430 566 oz. farmicom@farmicom.si.<br />
www.sensilab.si<br />
FARMICOM, farmacevtska druba d.o.o., Pot k sejmišèu 35, 1231 Ljubljana, Slovenia<br />
tel: +386(0)1 58 90 350, fax: +386(0)1 58 90 395, mobile +386(0)40 430 228, farmicom@farmicom.si<br />
40 NA©A LEKARNA
ZDRAVILNE RASTLINE<br />
Ognjeno sonce<br />
sredi vrta<br />
Rok PetriË, absolvent Fakultete <strong>za</strong> farmacijo<br />
Latinsko ime <strong>za</strong> ognjič je Calendula officinalis. Ime calendula<br />
izhaja iz izra<strong>za</strong> kalende, ki pomeni prvi dan v mesecu. Rimljani<br />
so bili namreč prepričani, da ognjič <strong>za</strong>cveti vsak prvi dan v<br />
mesecu. Ognjič se ponaša tudi z drugimi posebnimi imeni, in<br />
sicer babji prstanec, sončica, primožek, ognjec, ringelc, meseček<br />
ali neven. Najznačilnejše slovensko ime, po katerem ga poznajo<br />
naše babice, je vremenar, saj ga štejemo med napovedovalce<br />
vremena. Če so njegovi cvetovi po osmi uri zjutraj še vedno <strong>za</strong>prti,<br />
je to znak, da bo deževalo. V starem Egiptu so ga uporabljali <strong>za</strong><br />
pomlajevanje, v srednjem veku pa so pod posteljo raztresali vence<br />
ognjiča, saj naj bi varoval med spanjem in uresničeval sanje.<br />
O<br />
gnjič je prezimna enoletnica, ki<br />
spada v družino nebinovk (Asteraceae).<br />
Sejemo ga jeseni ali spomladi,<br />
lahko pa se <strong>za</strong>seje tudi sam.<br />
Cvetovi ognjiča so rumene ali oranžne barve.<br />
Listi so lepljivi in rahlo dlakavi. Rastlina zraste<br />
do 60 centimetrov visoko.<br />
Uporabljamo le ognjičeve cvetove. Cele<br />
rastline se skorajda ne uporablja ali zelo<br />
redko. Ognjič cvete od <strong>za</strong>četka poletja do<br />
sredine jeseni. Oranžne ali rumene jezičaste<br />
cvetove, ki imajo značilen vonj in malce<br />
aromatičen okus, nabiramo od junija do<br />
oktobra po nekajdnevnem obdobju lepega<br />
vremena. Posušene cvetove hranimo v <strong>za</strong>prtih<br />
steklenih ko<strong>za</strong>rcih.<br />
Ognjič vsebuje številne zdravilne učinkovine,<br />
ki so jih s pridom izkoriščali že stari Egipčani,<br />
v ljudski medicini pa se veliko uporablja še<br />
danes. Eterično olje ognjiča deluje proti mikrobom,<br />
ki se naselijo na sveže rane ali ustno<br />
sluznico. S tem pospeši nastanek novih, zdravih<br />
celic. Saponini preprečujejo naselitev glivic<br />
na koži, ki se pogosto pojavljajo predvsem<br />
na področju med prsti in notranji strani stegen.<br />
Zaradi triterpenskih alkoholov, ki preprečujejo<br />
oziroma zmanjšujejo vnetje, je uporaba ognjiča<br />
pogosta pri zdravljenju kožnih poškodb.<br />
Ognjič podobno učinkuje kot arnika. Ker pa pri<br />
tem ne draži kože, ga pri občutljivi koži in koži,<br />
nagnjeni k alergijam, pogosto uporabljamo namesto<br />
arnike. Polisaharidi v ognjiču stimulirajo<br />
imunski sistem.<br />
42 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 43
ZDRAVILNE RASTLINE<br />
Ognjič je varna zdravilna rastlina in ob<br />
ustrezni uporabi ne povzroča neželenih stranskih<br />
učinkov. Ker ne vsebuje seskviterpenskih<br />
laktonov, tako kot druge rastline iz iste družine,<br />
le redko pride do alergične reakcije.<br />
Zaradi možnosti uporabe in prijetnega vonja<br />
najdemo v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih prodajalnah<br />
različne izdelke iz ognjiča. Med priljubljene<br />
izdelke sodijo negovalne kreme <strong>za</strong> roke in obraz,<br />
mazila <strong>za</strong> hitrejšo obnovo poškodovanih delov<br />
kože, čaji in tinkture <strong>za</strong> lajšanje želodčnih težav.<br />
Nasveti iz domaËe lekarne<br />
Če imate ognjič na vrtu, lahko sami pripravite<br />
čaj ali mazilo. Preberite nekaj nasvetov iz<br />
domače lekarne.<br />
e Poparek, čaj, tinkturo iz ognjičevih<br />
cvetov uporabljamo notranje <strong>za</strong> lajšanje želodčnih<br />
težav. Pospešuje izločanje žolča in s<br />
tem posredno zmanjša količino holesterola v<br />
krvi. Čaj se pripravlja tudi <strong>za</strong> izpiranje ustne<br />
votline ali <strong>za</strong> celjenje ran. V kombinaciji z drugimi<br />
čaji se uporablja <strong>za</strong> pomiritev kašlja in lajšanje<br />
menstrualnih težav.<br />
Priprava:<br />
Poparek pripravimo tako, da eno do dve<br />
žlički posušenih ali svežih cvetov prelijemo z<br />
vrelo vodo in pustimo stati 10 minut.<br />
Tinkturo pripravimo iz 10 gramov suhega<br />
ognjiča, ki ga prelijemo z 200 mililitri 70-odstotnega<br />
etanola.<br />
e Ognjičevo mazilo se uporablja zunanje<br />
ob pojavu krčnih žil ali vnetju ven. Mazilo<br />
je uporabno tudi <strong>za</strong> ma<strong>za</strong>nje turov (gnojno<br />
vnetje kože in podkožja), udarnin, razjed, ran<br />
in oteklin. V ljudski medicini se mazilo uporablja<br />
tudi <strong>za</strong> razna glivična obolenja, ki se pojavijo<br />
med prsti na nogi in notranjem delu stegen.<br />
Priprava:<br />
Potrebujemo dve veliki žlici posušenih<br />
ognjičevih cvetov, vmes lahko damo še malo<br />
stebelc in listov ter tri žlice svinjske masti. Mast<br />
naprej raztopimo. Ne preveč vroči masti dodamo<br />
suhe cvetove. Nato pustimo, da se mešanica<br />
ohladi in strdi. Postopek ponovimo še dvakrat.<br />
Mast odcedimo, tako da zmes rahlo pogrejemo<br />
in stresemo na nekaj plasti gaze. Iz<br />
tega oblikujemo culico in stiskamo v manjše<br />
posodice. Shranjujemo v hladilniku ali hladnem,<br />
temnem prostoru.<br />
Kulinarika<br />
Mlade ognjičeve listke lahko dodajamo solatam,<br />
posušene ali sveže venčne liste pa dodajamo<br />
rižotam, juham in omakam. Zaradi flavonoidov<br />
(rastlinsko barvilo) dajo cvetovi jedem<br />
rumeno barvo. Jedi ob manjših količinah ne<br />
dobijo posebnega okusa, ob večjih pa postane<br />
okus rahlo grenek. Gurmani si radi pripravljajo<br />
ognjičevo maslo.<br />
Priprava:<br />
120 gramov mehkega masla penasto vmešamo<br />
in dodamo dve žlici cvetov ognjiča, ščepec<br />
cimeta in limoninega soka po okusu. <br />
Zanimivost<br />
Beseda “officinal” pomeni shramba <strong>za</strong> zdravilne<br />
rastline ali zdravila. Vsaka rastlina,<br />
ki ima v latinskem imenu besedo “officinalis”<br />
(npr. Calendula officinalis) je bila ali je πe vedno<br />
obravnavana kot rastlina z zdravilnim uËinkom.<br />
bleščeč nasmeh<br />
na voljo v <strong>lekarna</strong>h, specializiranih prodajalnah in Sanolaborju<br />
Q10 GEL MOCNE DLESNI<br />
SENSILAB Q10 Gel Mocne dlesni:<br />
pomaga <strong>za</strong>gotoviti ustrezno <strong>za</strong>ščito ustne votline<br />
osvežuje ustno votlino in omejuje neprijeten <strong>za</strong>dah, ki je<br />
posledica slabe higiene<br />
pomaga preprečevati razvoj patogenih dejavnikov v<br />
ustni votlini in s tem pozitivno vpliva na stanje celotnega<br />
organizma<br />
pomaga omejiti krvavenje dlesni in njihovo otekanje<br />
V SENSILAB Q10 Gel Mocne dlesni smo<br />
uporabili inovativno kombinacijo sestavin, ki pomagajo<br />
<strong>za</strong>gotavljati vsakodnevno nego občutljivih dlesni:<br />
Koencim Q10 – nova, vodotopna oblika koencima Q10, ki<br />
<strong>za</strong>radi uporabe edinstvene transportne molekule prenese<br />
koencim Q10 neposredno do celic sklenine, poveča<br />
proizvodnjo energije v celicah ter spodbuja procese<br />
regeneracije poškodovanih dlesni<br />
Metino olje in limonen – kombinacija sestavin, ki nežno<br />
hladi in osvežuje ustno votlino<br />
Sestavine: Gel vsebuje aktivne substance :<br />
1,34% Koencima Q10 5%, 0,15% olja iz poprove mete<br />
Za več informacij o proizvodu in naročilu brošure<br />
nas lahko pokličete na 040 430 566 oz. farmicom@farmicom.si.<br />
www.sensilab.si<br />
FARMICOM, farmacevtska druba d.o.o., Pot k sejmišèu 35, 1231 Ljubljana,<br />
Slovenia tel: +386(0)1 58 90 350, fax: +386(0)1 58 90 395, mobile +386(0)40 430 228, farmicom@farmicom.si<br />
44 NA©A LEKARNA
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
Po dopustu spet v službo<br />
Radost ali žalost?<br />
asist. mag. Nena KopËavar GuËek, dr. med., Zdravstveni dom ViË<br />
Mislim, da bi se vsi strinjali s trditvijo, da živimo v dobi<br />
stresa. Stres je postal naš vsakdanji spremljevalec, <strong>za</strong>to se ga<br />
moramo naučiti obvladovati in živeti z njim. Pomemben<br />
dejavnik so razmere na delovnem mestu. Pogosto pa<br />
ugotavljamo, da je stres lahko tudi pozitiven in ne deluje kot<br />
<strong>za</strong>vora, temveč kot gibalo življenja. Stres ni bolezen, lahko pa<br />
močno vpliva na fizično in duševno <strong>zdravje</strong>, še posebno če je<br />
močan in dolgotrajen. Pomembno je, da ga prepoznamo<br />
in se z njim spoprimemo.<br />
46 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 47
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
V STRESNIH<br />
SITUACIJAH<br />
OSTANITE<br />
MIRNI IN ZBRANI!<br />
S<br />
tres je naš odgovor na zunanje dogajanje.<br />
Je fiziološki, psihološki in vedenjski<br />
odgovor posameznika na zunanje<br />
dražljaje – stresorje. Stresorji<br />
so lahko različni: razve<strong>za</strong>, izguba službe, zdravstvene<br />
težave, hrup, večje spremembe v finančnem<br />
stanju, nesoglasje s predpostavljenim, <strong>za</strong>menjava<br />
šole, pretirane <strong>za</strong>hteve na delovnem<br />
mestu, t. i. mobbing itd. Nekateri stresorji so na<br />
prvi pogled pozitivni: poroka, osamosvojitev<br />
otroka, <strong>za</strong>detek na loteriji, selitev v večje stanovanje<br />
ali hišo … Ne glede na naravo stresorja se<br />
telo se odzove s prarefleksom, ki ga imenujemo<br />
“beg ali boj”. Ta reakcija izvira iz prazgodovine,<br />
ko so se naši predniki neprenehoma bojevali <strong>za</strong><br />
preživetje. Pod vplivom stresorjev, sprožilcev<br />
stresa, se dražljaj skozi možganske centre prenaša<br />
v nadledvične žleze, iz njih pa se izločajo<br />
hormoni adrenalin, kortizol in noradrenalin.<br />
Takojšnje učinke teh hormonov zlahka prepoznamo:<br />
razširjene zenice, mrščavica, pospešeno<br />
dihanje, napenjanje mišic (npr. stiskanje čeljusti),<br />
tr<strong>za</strong>nje obra<strong>za</strong> (t. i. tik) in hitrejše bitje<br />
srca. Dolgotrajne posledice so zdravstvene težave,<br />
ki jih na prvi pogled redko povezujemo s<br />
stresom: motnje delovanja srca, bolečine v vratu,<br />
vrtoglavica, poslabšanje sladkorne bolezni,<br />
kronična utrujenost itd.<br />
Za kakovostno življenje in dobro <strong>zdravje</strong> je<br />
obvladovanje stresa zelo pomembno, saj se z<br />
njim spopadamo vsak dan. Za najbolj stresne<br />
situacije veljajo smrt družinskega člana, razve<strong>za</strong>,<br />
ločeno <strong>za</strong>konsko življenje, prestajanje <strong>za</strong>porne<br />
kazni, izguba službe, upokojitev, poravnava<br />
<strong>za</strong>konskih nesoglasij. Način spoprijemanja<br />
s stresom je deloma podedovan iz osnovne<br />
družine – kot družinski vzorec –, deloma je<br />
posameznikova značilnost, nekatere spretnosti<br />
pa si lahko pridobimo tudi sami.<br />
Delo je eden izmed najpogostejših stresorjev.<br />
V Evropski uniji je stres na delovnem<br />
mestu druga najpogostejša težava, pove<strong>za</strong>na<br />
z delovnim mestom, takoj <strong>za</strong> bolečinami v<br />
Kaj povzroËa stres na delovnem mestu?<br />
• prevelike <strong>za</strong>hteve<br />
• nejasen opis delovnih nalog<br />
• velika odgovornost in malo pooblastil<br />
pri odloËanju<br />
• pomanjkanje priloænosti, da bi poka<strong>za</strong>li<br />
vse svoje znanje<br />
• premajhna podpora sodelavcev<br />
• majhna svoboda odloËanja<br />
• enoliËno, dolgoËasno delo<br />
• hrup, slaba svetloba, premalo prostora itd.<br />
hrbtenici. Ocenjujejo, da je stres vzrok <strong>za</strong> 70<br />
do 80 % obiskov pri zdravniku.<br />
Stres v službi je odvisen od <strong>za</strong>dovoljstva z<br />
delom, ki ga opravljamo, okoljem, v katerem delamo,<br />
in našim odnosom do sodelavcev. Stres<br />
lahko povzroči motnje pri ustvarjalnosti in<br />
učinkovitosti. Storilnost se zmanjša, zveča se<br />
pogostost odsotnosti z dela, pogosteje <strong>za</strong>mujamo,<br />
agresivno komuniciramo in se večkrat prepiramo<br />
s sodelavci. Težave povzroča tudi konflikt<br />
med različnimi vlogami, ki jih opravljamo.<br />
Doma smo mame, očetje, sestre, možje, žene,<br />
na delovnem mestu pa sodelavci, nadrejeni, podrejeni.<br />
Vse vloge skušamo opravljati učinkovito<br />
in dati vse od sebe, težimo k popolnosti, <strong>za</strong>to<br />
se pogosto pojavijo težave.<br />
Stres je treba predelati, izrabiti, ga sprostiti<br />
in nevtralizirati, in to še preden se pojavijo telesni,<br />
čustveni in vedenjski znaki, saj se lahko<br />
PERSEN ® je zdravilo rastlinskega izvora, ki<br />
vam na naraven način pomaga obvladovati<br />
stres v vsakodnevnem življenju.<br />
<br />
<br />
<br />
Učinkovito blaži znake preobremenjenosti,<br />
kot so napetost, nemir in razdražljivost.<br />
Omogoča zbrano razmišljanje ter<br />
uspešno soočanje z obremenitvami na<br />
delovnem mestu in doma.<br />
Pozitivno vpliva na vaše počutje v<br />
stresnih situacijah in tako zvečuje<br />
kakovost življenja.<br />
ZDRAVILO<br />
RASTLINSKEGA IZVORA<br />
Že<br />
25 let<br />
Miren. Zbran. Aktiven.<br />
www.persen.si<br />
Pred uporabo natančno preberite navodilo!<br />
O tveganju in neželenih učinkih se<br />
posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.<br />
Lek d. d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, www.lek.si - oglasno sporočilo<br />
48 NA©A LEKARNA
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
Testirajte se, kako obvladujete stres na delovnem mestu. Vsako trditev toËkujte z oceno<br />
od 0 (ne dræi) do 4 (povsem dræi), kolikor trditev velja <strong>za</strong> vas. Oceniti morate vsako trditev.<br />
Trditev<br />
1 Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu.<br />
2 Zmanjšala se mi je odpornost proti boleznim.<br />
3 Pri svojem delu ne čutim več veliko <strong>za</strong>dovoljstva.<br />
4 Včasih bi se najraje skril/-a pred <strong>za</strong>htevami, ki jih moram izpolniti.<br />
5 Težko sprejemam pomembne odločitve.<br />
6 Utrujen/-a sem tudi, ko spim dovolj.<br />
7 Pogosto se čutim uničenega/uničeno <strong>za</strong>radi odgovornosti pri delu.<br />
8 Hitro se razburim <strong>za</strong>radi malenkosti.<br />
9 Zdi se mi, da nisem tako učinkovit/-a, kot bi lahko bil/-a.<br />
10 Delo opravljam manj kakovostno, kot bi ga lahko.<br />
11 Pogosto čutim fizično in čustveno izčrpanost.<br />
12 Moje <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> spolnost se je zmanjšalo.<br />
13 Jem več oz. manj kot navadno/popijem več kave ali pravega čaja/pokadim<br />
več cigaret/popijem več alkohola, da bi lažje delal/a.<br />
14 Težave ali čustva drugih me ne ganejo več.<br />
15 Moja komunikacija z nadrejenimi, sodelavci, prijatelji<br />
ali družino je napeta.<br />
16 Po<strong>za</strong>bljiv/-a sem.<br />
17 Težko se zberem.<br />
18 Včasih čutim praznino in depresivnost <strong>za</strong>radi svojega dela.<br />
19 Hitro se <strong>za</strong>čnem dolgočasiti.<br />
20 V službo hodim le še <strong>za</strong>radi plače.<br />
Skupaj πtevilo toËk<br />
Vprašalnik je objavljen tudi na http://www.persen.si/stres_na_delovnem_mestu/.<br />
50 NA©A LEKARNA<br />
Ocena<br />
pojavijo nekatere zdravstvene težave: glavoboli,<br />
bolečine v vratu, vrtoglavica, napetost, slabost,<br />
krči v trebuhu, bolečine v križu, driska, <strong>za</strong>prtje,<br />
motnje spanja, neješčnost ali prenajedanje, pogosti<br />
prehladi in okužbe, povečano znojenje in pomanjkanje<br />
<strong>za</strong>nimanja <strong>za</strong> spolnost. Med čustvene<br />
posledice stresa štejemo po<strong>za</strong>bljivost, slabšo koncentracijo,<br />
neodločnost, depresivnost, razdražljivost,<br />
sumničavost, izgubo motivacije, brezbrižnost,<br />
pesimizem, strah, <strong>za</strong>skrbljenost, izgubo<br />
smisla <strong>za</strong> humor in nezmožnost sprejemanja odločitev.<br />
Posledice stresa so tudi zloraba alkohola<br />
in drog, pretirano kajenje, grizenje nohtov, nekontrolirani<br />
gibi, kričanje, preklinjanje in jok. <br />
Rezultati:<br />
w<br />
0–25 točk: Stres na delovnem mestu<br />
dobro obvladujete.<br />
26–40 točk: Trpite <strong>za</strong> stresom na<br />
delovnem mestu. Skušajte se naučiti<br />
obvladovanja stresa.<br />
41–55 točk: Naučite se tehnik obvladovanja<br />
stresa, da se boste izognili t. i. izgorelosti<br />
(sindrom “burn out”).<br />
56–80 točk: Ste že v fazi izgorevanja, <strong>za</strong>to<br />
vam priporočamo, da si pripravite načrt<br />
obvladovanja stresa.<br />
V naslednji številki preberite, kakšne so<br />
lahko posledice stresa ter kako se z njim spopadamo.<br />
<br />
Vsaka ženska je rada lepa. In vsaka ima svoje ideale.<br />
Z uporabo TopBreasta popolnost ne bo veã fantazija, saj<br />
smo v izdelku uporabili inovativno kombinacijo<br />
sestavin, ki ugodno in blagodejno vplivajo na izgled<br />
vaših prsi. TopBreast pomaga formirati kolagen, ki<br />
vpliva na elastiãnost in ãvrstost kože, ugodno vpliva na<br />
obliko, velikost in ãvrstost prsi.<br />
Popolnost se skriva v <strong>za</strong>dovoljstvu nad sabo in to je<br />
tisto, ki nam daje <strong>za</strong>res pravljiãni obãutek.<br />
Proizvod je na voljo v <strong>lekarna</strong>h,<br />
specializiranih prodajalnah<br />
ter Sanolaborju<br />
prehransko dopolnilo<br />
TopBreast proizvod je notificiran kot prehransko dopolnilo na Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong>.<br />
Za več inforacij o proizvodu pokličite 040 430 566, oz. pišite na mail: tb@farmicom.si<br />
www.topbreast.si<br />
FARMICOM, farmacevtska družba d.o.o., Pot k sejmišču 35, 1231 Ljubljana, Slovenia • tel: +386(0)1 58 90 350, fax: +386(0)1 58 90 395, mobile +386(0)40 430 228 • farmicom@farmicom.si
ÆIVLJENJE JE LEPO<br />
Kdo je ortotik<br />
in protetik<br />
Tomaæ Lampe, dipl. inæ. ort. in prot., Mojca Divjak, univ. dipl. org., Visoka πola <strong>za</strong> zdravstvo<br />
Ste si že kdaj zlomili nogo in vas je na vsakodnevni poti med televizijo,<br />
kopalnico in posteljo spremljala bergla? Je vaš sosed na invalidskem<br />
vozičku, vaš oče pa je svojo mladostnost doka<strong>za</strong>l z opornico na gležnju<br />
po košarkarskem turnirju? Kljub poškodbam vaše življenje, življenje<br />
vašega soseda in očeta ni bistveno okrnjeno – <strong>za</strong>hvala pa gre<br />
ortopedskim pripomočkom. Brez njih bi ogromno ljudi <strong>za</strong> vedno ostalo<br />
<strong>za</strong> zidovi stanovanj, priklenjenih na posteljo, marsikdo bi celo umrl.<br />
Ste se kdaj vprašali, kdo je izdelal in namestil vse te ortopedske<br />
pripomočke? To je ortotik in protetik.<br />
52 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 53
ÆIVLJENJE JE LEPO<br />
moč pomiritve<br />
O<br />
rtotik in protetik je zdravstveni<br />
delavec. Kljub dvojnemu nazivu<br />
gre <strong>za</strong> eno osebo. Rad dela z ljudmi,<br />
pomaga bolnim, ostarelim<br />
in poškodovanim. Je redoljuben in discipliniran,<br />
svoje delo opravlja zelo odgovorno, kar<br />
je <strong>za</strong> uspešno opravljanje tega dela nujno. Ortotik<br />
in protetik zna zdravstveno razmišljati<br />
in inženirsko pristopiti k reševanju problemov.<br />
Pri svojem delu povezuje medicinskotehnično<br />
znanje in ga zna uporabiti tako v<br />
preventivi kakor v praksi in izdelavi tehničnih<br />
pripomočkov. Ortotik in protetik izdeluje<br />
in namešča ortopedske pripomočke bolni-<br />
ortotiku in protetiku pomembno vlogo v sodobni<br />
rehabilitaciji.<br />
Za opravljanje tako <strong>za</strong>htevnih del potrebuje<br />
ortotik in protetik <strong>za</strong>okroženo teoretično in<br />
praktično znanje s področja oskrbe telesno<br />
pri<strong>za</strong>detih oseb z ortopedskimi in rehabilitacijskimi<br />
pripomočki (stezniki, pasovi, ortopedski<br />
čevlji, ortopedski vložki, opornice, pro-<br />
Ortotik in protetik je tehniËni poklic<br />
v zdravstvu. Zanj je znaËilno delo v aplikacijskih<br />
merilnicah in delavnicah, rehabilitacijskih<br />
sluæbah in centrih, centrih <strong>za</strong> poklicno<br />
usmerjanje invalidov, <strong>lekarna</strong>h in veËjih<br />
bolniπnicah. Poklic diplomiranega ortotika in<br />
protetika vsekakor priporoËamo vsem, ki jih<br />
<strong>za</strong>nima povezovanje sodobnih trendov v medicini<br />
in tehniki, saj bodo tako dobili moænost, da na<br />
enem mestu zdruæijo veË interesov hkrati.<br />
prehransko dopolnilo<br />
Na voljo v <strong>lekarna</strong>h, specializiranih<br />
prodajalnah in Sanolaborju<br />
STRONG NERVES<br />
FARMICOM, farmacevtska druba d.o.o., Pot k sejmišèu 35, 1231 Ljubljana,<br />
Slovenia tel: +386(0)1 58 90 350, fax: +386(0)1 58 90 395, mobile +386(0)40 430 228, farmicom@farmicom.si<br />
Ortotik in protetik sodeluje kot enakopravni<br />
Ëlan zdravstvenega tima pri odloËitvah glede<br />
predpisa, uporabe in namestitve ortopedskega<br />
pripomoËka. Pri bolniku, ki so mu ortopedski<br />
pripomoËki namenjeni, mora biti sposoben<br />
doseËi aktivno sodelovanje v procesu<br />
zdravljenja, saj so <strong>za</strong> uspeπno namestitev in<br />
uporabo pripomoËka psihiËne ovire dostikrat<br />
veËje kot pa sama telesna pri<strong>za</strong>detost.<br />
kom in poškodovancem. Ortotika in protetika<br />
je del zdravljenja, <strong>za</strong>to se lahko z njo ukvarjajo<br />
samo tisti, ki imajo <strong>za</strong> to ustrezno visoko<br />
strokovno izobrazbo.<br />
Delo ortotika in protetika narekujejo sodobne<br />
usmeritve družbe, saj napredek tehnologije<br />
in povečane <strong>za</strong>hteve <strong>za</strong> obnovo funkcionalnih<br />
sposobnosti telesno pri<strong>za</strong>detih oseb dajejo<br />
teze, invalidski vozički …). Delo ortotika in<br />
protetika je natančno, estetsko, kreativno in<br />
dinamično. Zato od njega pričakujemo osebnostne<br />
lastnosti, kot so razgledanost, sposobnost<br />
komuniciranja, samoiniciativnost in samostojnost,<br />
veselje do dela z ljudmi vseh starosti,<br />
visoko etično <strong>za</strong>vest, sposobnost kritično<br />
oceniti probleme in iskati nove postopke<br />
dela <strong>za</strong> razvoj lastne stroke.<br />
Kako do poklica ortotika in protetika<br />
Študijski program Ortotika in protetika<br />
izvajajo na Visoki šoli <strong>za</strong> zdravstvo Univerze<br />
v Ljubljani in traja tri leta. Pri izvajanju študija<br />
sodelujejo predavatelji visoke zdravstvene<br />
šole, predavatelji z različnih fakultet ljubljanske<br />
univerze in strokovnjaki institucij, ki se<br />
ukvarjajo s strokovnim področjem ortotike in<br />
protetike. Velik del študija obsegajo laboratorijske<br />
in klinične vaje, kjer se študentje srečujejo<br />
z zdravstvenimi problemi bolnih in poškodovanih<br />
ljudi. Študij se konča z diplom-<br />
skim delom in diplomant pridobi strokovni<br />
naziv diplomiran ortotik in protetik. Po definiciji<br />
Svetovne zdravstvene organi<strong>za</strong>cije je ortotik<br />
in protetik zdravstveni delavec z medicinsko-tehnično<br />
izobrazbo, tak status pa mu<br />
dovoljuje obravnavo pacienta. <br />
V SENSILAB Strong nerves je prehransko<br />
dopolnilo v obliki kapsul, namenjeno<br />
vsem odraslim osebam, ki:<br />
so izpostavljeni stresnim situacijam<br />
imajo slab imunski sistem <strong>za</strong>radi stresa<br />
so občutljivi, razdražljivi in nemirni<br />
imajo simptome predmenstrualne apetosti<br />
imajo povišan krvni tlak<br />
SENSILAB Strong nerves ne povzroča<br />
<strong>za</strong>spanosti!<br />
Učinkovitost proizvoda strong nerves<br />
dokazujejo klinične študije.<br />
Za več informacij o proizvodu in naročilu brošure<br />
nas lahko pokličete na 040 430 566 oz. farmicom@farmicom.si.<br />
www.sensilab.si<br />
54 NA©A LEKARNA
ROSNO STARI<br />
Vsak izmed nas se je <strong>za</strong>gotovo že kdaj<br />
srečal z gimnastičnimi vajami<br />
v primerno topli vodi, ki se ne<br />
izvajajo ob glasbi, ampak so<br />
namenjene rehabilitaciji po<br />
poškodbah in raznih boleznih ter jih<br />
vodijo <strong>za</strong> to usposobljeni zdravstveni<br />
delavci in fizioterapevti. V <strong>za</strong>dnjih<br />
letih pa so se tudi pri nas razširili<br />
razni rekreativni programi vadbe<br />
v vodi. Primerni so <strong>za</strong> vsakogar, ne<br />
glede na poprejšnje znanje in<br />
izkušnje, socialni položaj, telesno<br />
pripravljenost in stopnjo zdravja.<br />
Voda je namreč prijetno in<br />
prilagodljivo okolje, ki omogoča<br />
varno in učinkovito vadbo. Sem sodi<br />
tudi vadba v vodi <strong>za</strong> seniorje.<br />
Razmigajmo se!<br />
Vadba v vodi <strong>za</strong> seniorje<br />
Nataπa Petavs, prof. πportne vzgoje<br />
56 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 57
ROSNO STARI<br />
V<br />
adba v vodi <strong>za</strong> seniorje je oblika<br />
vadbe v vodi, namenjena starejšim.<br />
Vključuje gibanja v pokončnem položaju,<br />
ki so prilagojena posebnostim<br />
vodnega okolja, in plavanje. Vadba v vodi je<br />
primerna <strong>za</strong> razmeroma zdrave starejše ljudi<br />
in <strong>za</strong> tiste z blagimi zdravstvenimi težavami<br />
in omejitvami, nastalimi <strong>za</strong>radi bolezni ali<br />
poškodb. Še posebno primerna je <strong>za</strong> seniorje s<br />
čezmerno telesno težo, z bolečinami v križu,<br />
artritisom in težavami z ravnotežjem. Njen<br />
primarni cilj je varovati in krepiti <strong>zdravje</strong>.<br />
Redna vadba ima precejšnje učinke na telo<br />
in <strong>zdravje</strong>. Njen najpomembnejši vpliv je zmanjšanje<br />
tveganja <strong>za</strong> nastanek in razvoj številnih<br />
kroničnih degenerativnih bolezni in težav v tretjem<br />
življenjskem obdobju. Med drugim zmanjšuje<br />
vrednosti maščob v krvi, upočasnjuje proces<br />
ateroskleroze, znižuje krvni tlak in pomaga<br />
pri uravnavanju telesne teže. Krepi imunski sistem,<br />
povečuje telesno zmogljivost, izboljša počutje,<br />
in ker poteka v skupini, pripomore tudi k<br />
druženju in sklepanju novih prijateljstev.<br />
Znanje plavanja ni pogoj <strong>za</strong> udeležbo v<br />
programu vadbe. Neplavalci lahko vadijo v<br />
plitvejšem delu bazena in se <strong>za</strong>držujejo bolj ob<br />
robu, da se ga lahko ob morebitnem nelagodju<br />
oprimejo. Izberemo globino vode, ki sega nekje<br />
med popkom in prsmi, tako da se v njej počutimo<br />
varno, brez težav ohranjamo ravnotežje in<br />
imamo nadzor nad gibi. Najbolj priporočljiva<br />
temperatura vode je od 28 do 32 ºC.<br />
Strokovni programi rekreativne vadbe v vodi<br />
potekajo pod okriljem Plavalne zveze Slovenije<br />
od oktobra do maja v veË slovenskih krajih.<br />
Podatki so dosegljivi na njihovi spletni strani<br />
www.plavalna-zve<strong>za</strong>.si.<br />
okolju. Nato ob uporabi raznih pripomočkov,<br />
kot so vodni črvi ali vodne uteži, krepimo mišice<br />
telesa. Seveda moramo vadbo primerno končati<br />
z razte<strong>za</strong>njem mišic ter s sproščanjem. Vključimo<br />
lahko igro v vodi, sproščeno plavanje ali dihalne<br />
vaje, drsenje po vodni gladini, lebdenje na<br />
pripomočkih in podobno.<br />
Prednosti in posebnosti vadbe v vodi <strong>za</strong> seniorje<br />
se kažejo predvsem v udobnem, osvežujočem<br />
in poživljajočem okolju, v katerem vla-<br />
Organizirana rekreativna vadba traja od 45<br />
do 60 minut in poteka dvakrat na teden. Najprej<br />
je na vrsti postopno ogrevanje z manj intenzivnimi<br />
gibanji, kot sta hoja ali tek, najprej na mestu<br />
in pozneje v potovanju, s spreminjanjem njunih<br />
oblik in gibov rok. Z aktivnimi vajami razgibamo<br />
večino sklepov in večjih mišičnih skupin. Za<br />
nadgradnjo lahko izberemo kakšno igro v vodi<br />
ali nekaj minut namenimo plavanju. Sledi dvajsetminutna<br />
aerobna vadba, s katero želimo vplivati<br />
na izboljšanje delovanja srca, ožilja in dihal.<br />
Vključujemo gibanja, ki so prilagojena sposobnostim,<br />
ciljem in trenutnemu počutju vadečih.<br />
Gibanja so nekoliko drugačna v primerjavi s tistimi<br />
na kopnem, saj so prilagojena vodnemu<br />
58 NA©A LEKARNA
ROSNO STARI<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Fundacija <strong>za</strong> šport<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
dajo posebne <strong>za</strong>konitosti. Ena največjih prednosti<br />
je, da nam sila vzgona odv<strong>za</strong>me del telesne<br />
teže, glede na to, koliko je telo potopljeno v<br />
vodo. Če smo, recimo, potopljeni do pasu, nosimo<br />
samo še polovico telesne teže. Če smo<br />
potopljeni v področju od popka do prsi, je nosimo<br />
od 25 do 35 odstotkov. Gibalni aparat je<br />
razbremenjen, <strong>za</strong>radi česar je vadba primerna<br />
<strong>za</strong> vse, ki imajo lažje težave s koleni, kolki, hrbtenico<br />
ali čezmerno telesno težo. V vodi lahko<br />
izvajamo gibanja, ki jih na kopnem ne zmoremo<br />
več, lahko na primer tečemo in skačemo.<br />
Občutek svobode gibanja, ko lahko počnemo<br />
vse, kar smo lahko nekdaj, je neverjeten. Prednosti<br />
je res veliko in ena izmed njih je tudi ta,<br />
da je srčni utrip ob enaki intenzivnosti vadbe<br />
nižji kot na kopnem in je <strong>za</strong>to srce manj obremenjeno.<br />
Voda med vadbo hladi in preprečuje<br />
občutek potenja, zmanjšuje <strong>za</strong>stajanje tekočin<br />
v telesu ter onemogoča izvajanje hitrih in sunkovitih<br />
gibov, <strong>za</strong>radi katerih bi lahko prišlo do<br />
poškodb. Vsakdo si lahko vadbo prikroji tako,<br />
da je primerna njegovim sposobnostim in telesni<br />
pripravljenosti. <br />
<br />
<br />
Knjiga Vodna aerobika,<br />
vadba v vodi <strong>za</strong> noseËnice<br />
in vadba v vodi <strong>za</strong> seniorje<br />
Februarja 2008 je izπel uËbenik <strong>za</strong> vaditelje,<br />
trenerje, πtudente, profesorje, fizioterapevte in<br />
vse ljubitelje plavanja ter dejavnosti<br />
v vodi. Avtorji Nataπa Petavs, Andrea BackoviÊ<br />
JuriËan in Boro ©trumbelj<br />
v knjigi obravnavajo rekreativne programe<br />
vadbe v vodi <strong>za</strong> odrasle − vodno aerobiko,<br />
vadbo v vodi <strong>za</strong> noseËnice in vadbo v vodi <strong>za</strong><br />
seniorje. V njej so zbrane dolgoletne izkuπnje<br />
ustvarjalcev z vodenjem posameznih programov<br />
vadbe. Knjiga je bogato opremljena s slikovnim<br />
gradivom.<br />
Izr. prof. dr. Herman BerËiË s fakultete <strong>za</strong> πport<br />
v recenziji piπe, da delo ne bi smelo manjkati na<br />
nobeni polici strokovnjakov in vseh tistih, ki so<br />
rekreativni πport uvrstili med vrednote.<br />
60 NA©A LEKARNA
OPOMIN ZA SPOMIN<br />
Drage bralke in bralci,<br />
v uredništvu revije Naša <strong>lekarna</strong> se vsak mesec trudimo,<br />
da bi vam postregli z <strong>za</strong>nimivimi in aktualnimi temami.<br />
Po odzivu na uganko sudoku pa vemo, da so vam všeč tudi<br />
majhni miselni izzivi. Zato bomo <strong>za</strong> vas odslej pripravljali še<br />
eno nagradno križanko, v kateri boste lahko preverili,<br />
koliko ste si <strong>za</strong>pomnili med prebiranjem člankov.<br />
Sponzor kriæanke je podjetje<br />
Medis, ki priporoËa, da se <strong>za</strong><br />
veËjo bistrino spomina obrnete<br />
na svojega zdravnika, ki vam bo<br />
svetoval ustrezno zdravljenje.<br />
Odgovorite na spodaj <strong>za</strong>stavljena vprašanja, ki se navezujejo na<br />
različne prispevke iz te številke revije. Odgovore vpišite v križanko in<br />
poiščite rešitev. Ko boste vpisali vse odgovore, boste v enem od navpičnih<br />
stolpcev lahko prebrali geslo. Za kateri stolpec gre, morate ugotoviti<br />
sami, kar pa <strong>za</strong>gotovo ne bo težko, saj se bo le v enem izpisala<br />
smiselna besedna zve<strong>za</strong>.<br />
Geslo pošljite do 26. septembra 2008 na dopisnici na naslov<br />
Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana,<br />
ali po e-pošti urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si.<br />
Žrebanje nagrad bo 29. septembra v prostorih podjetja Entrapharm.<br />
Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli lepe nagrade.<br />
Odgovore na spodaj <strong>za</strong>stavljena vpraπanja vpisujte v bela polja vodoravnih vrstic:<br />
1. V katero druæino spada ognjiË?<br />
2. Kako se imenuje dræavni program presejanja in zgodnjega odkrivanja<br />
predrakavih sprememb in raka debelega Ërevesa in danke?<br />
3. Vpiπite eno od posebnih ljudskih imen <strong>za</strong> ognjiË.<br />
4. Kako se imenuje bolezen, pri kateri kosti postajajo Ëedalje bolj krhke<br />
in se lahko æe ob manjπem padcu zlomijo?<br />
5. Kateri je eden od sploπnih dejavnikov tveganja <strong>za</strong> razvoj globoke venske tromboze?<br />
6. Napiπite πport, s katerim se je vËasih rada ukvarjala ministrica Zofija Mazej KukoviË.<br />
7. Katere pripomoËke uporabljajo seniorji pri vodni vadbi <strong>za</strong> krepitev miπic? (dve besedi)<br />
8. Kako se imenuje postopek, ki ga uporabi avtor “olimpijske solate“ <strong>za</strong> izboljπanje okusa piπËanca<br />
in pri katerem moramo paziti, da si ne osmodimo obrvi?<br />
9. Kako se imenuje ena od snovi, odgovornih <strong>za</strong> znaËilen pikanten okus feferonov?<br />
10. Kakπen obrok dobijo mladiËi sesalcev s kolostrumom?<br />
11. Katera beljakovina v kolostrumu je bogata z aminokislino prolin?<br />
12. Kako imenujemo odtrgan del strdka, ki potuje po venah in povzroËi vensko tromboembolijo?<br />
13. Napiπite umetno sladilo, ki bakterijam v ustih ne daje ustreznih hranil.<br />
14. Kako pravimo obdobju v æivljenju moπkega, ki ga <strong>za</strong>znamuje pomanjkanje testosterona?<br />
15. Kako imenujemo prarefleks, s katerim se telo pripravi na nevarno, stresno situacijo? (tri besede)<br />
1<br />
2<br />
3<br />
4<br />
5<br />
6<br />
7<br />
8<br />
9<br />
10<br />
11<br />
12<br />
13<br />
14<br />
15<br />
Pripravila Eva Esih<br />
62 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 63
SANJSKA KOLUMNA<br />
Sanje pre<strong>za</strong>povedane!<br />
Ali Kako, če sploh, zdraviti festivalsko bolezen<br />
Ko tole prebirate, je letošnji Festival Sanje že pri koncu. Ko so me<br />
z revije prosili <strong>za</strong> <strong>za</strong>pis, se pravi konec julija, le dober teden pred <strong>za</strong>četkom<br />
Festivala Sanje, je bil program festivala še v nastajanju; v<br />
obliki neuglednega, pomečkanega koledarčka, v katerega je bilo s<br />
svinčnikom (ker ni še nič “<strong>za</strong> ziher”) vpisanih iz ure v uro več dogodkov,<br />
prireditev, imen.<br />
V <strong>za</strong>dnjih letih poletni festivali v prestolnici in drugod po Sloveniji na<br />
videz rastejo in uspevajo kot gobe po dežju – poleg našega, letos že sedmega<br />
Festivala Sanje že uveljavljeni Festival Ljubljana, pa Trnfest, Mladi<br />
levi, Krakov Trn, Ana Desetnica ... (če naštejem le nekaj ljubljanskih, ki<br />
mi takoj padejo na pamet). Za vsakogar nekaj, bi lahko rekli. In sklenili,<br />
da je festivalov že dovolj, prav<strong>za</strong>prav več kot preveč. Takega mnenja so<br />
očitno mnogi izmed tistih, ki odrejajo in razporejajo finančna sredstva<br />
<strong>za</strong> kulturne dogodke. In – sram me je, ampak včasih, res poredko, pa<br />
vendarle – si to mislim celo jaz. So namreč trenutki, ko gre vse narobe:<br />
na razpisih te <strong>za</strong>vrnejo, sponzorjev ne <strong>za</strong>nimaš, s sodelavci smo pre<strong>za</strong>posleni,<br />
zunanji izvajalci odhajajo na <strong>za</strong>služen dopust in ne razumejo, da<br />
jih nujno potrebujemo ... celo vremenske napovedi so obupne. In takrat<br />
si kratko in malo misliš, pa kaj hudiča mi je tega treba?! Mar bi se, tako<br />
kot večina državljanov, sredi julija že prelevila v letoviščarja; sanjarila bi<br />
o skorajšnjem guganju v viseči mreži med borovci v nekem samotnem<br />
dalmatinskem <strong>za</strong>livčku, pa o ledeni kavi in <strong>za</strong>gorelem natakarju na terasi<br />
slikovitega istrskega mesteca ... in uživala v poletnem delovnem <strong>za</strong>tiš-<br />
64 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 65
SANJSKA KOLUMNA<br />
Marko PetruπiË trio s<br />
projektom Second Jive<br />
Ponedeljkovi veËeri<br />
Znanost na robu pameti.<br />
Desetine radovednih<br />
obiskovalcev in posluπalcev<br />
so dokaz, da lenobni poletni<br />
veËeri vseeno niso preveË<br />
<strong>za</strong>sanjani <strong>za</strong> pogovore<br />
o “resnejπih” temah.<br />
Na fotografiji fizik in<br />
izumitelj Andrej Detela.<br />
ju. Ampak ne, mi se še kar klofutamo z mlini na veter ... In pri tem, vsaj<br />
večino časa, celo uživamo. Delamo namreč festival, svoj festival, ki bo<br />
enkraten, poseben in še boljši kot lani ...<br />
No, stvar je taka: gre <strong>za</strong> prav posebno stanje, ki ga lahko poimenujemo<br />
festivalska bolezen. ‘Bolnike’ na prvi pogled prepoznate po čezmerni<br />
uporabi računalnika in telefona v poletnih mesecih, pomanjkanju časa<br />
<strong>za</strong> prijatelje in dopust v istem obdobju ter po tem, da na različnih (sicer<br />
redkih) prireditvah, ki jih obiščemo v prostem času, po navadi ne občudujemo<br />
zvezdnikov, si pa do podrobnosti ogledamo material in se po<strong>za</strong>nimamo<br />
o stroških izdelave/najema/nakupa rdeče preproge. Ob tem pa<br />
nas v o<strong>za</strong>dju druži še ena, najpomembnejša lastnost: prav vsi okoli sebe<br />
vidimo – tudi tu gre verjetno <strong>za</strong> neko posebno vrsto <strong>za</strong>znavanja ali pa<br />
imamo preprosto gromo<strong>za</strong>nsko srečo – celo vrsto izvirnih projektov, <strong>za</strong>nimivih<br />
avtorjev, prodornih ustvarjalcev, navdušujočih zgodb, iskrivih<br />
idej ..., <strong>za</strong> katere si želimo, da bi jih videli, doživeli, okusili tudi drugi. In<br />
<strong>za</strong>to, da jih pokažemo, pripravimo festival.<br />
Tako so se nam letos pri Sanjah uresničile dolgoletne sanje: ob dvajseti<br />
obletnici smrti velikega pesnika, humorista, pravljičarja, šansonjerja<br />
in klovna Franeta Milčinskega - Ježka smo na Zemljo, natančneje v ljubljanski<br />
park Zvezda, pripeljali njegovo najprisrčnejšo junakinjo, navihano<br />
Zvezdico Zaspanko. Brezčasna zgodba o zvedavi zvezdici, ki premaga<br />
strah in se z dobrim delom na Zemlji odkupi <strong>za</strong> svojo nagajivost na nebu,<br />
nosi v sebi toliko vrednot, tako zelo pomembnih in aktualnih <strong>za</strong> današnji<br />
“ponoreli” svet. Besedilo Ježkove zgodbe, oživljeno z barvitimi ilustracijami<br />
Gorazda Vahna, je več kot mesec dni žarelo v središču prestolnice;<br />
zbujalo lepe spomine na otroštvo pri starejših, radovedno navdušenje pri<br />
malčkih in <strong>za</strong>čudenje pri turistih in popotnikih ... Za to pa je že vredno<br />
žrtvovati kak teden poležavanja na plaži, mar ne? Pa Zvezdica (ki je bila,<br />
mimogrede, po vsem nebu znana po svojem <strong>za</strong>mujanju ... in glede na vse<br />
<strong>za</strong>plete s postavitvijo razstave ji točnost še vedno ne gre najbolje od rok)<br />
ni svetila le v Ljubljani, njen zlati sij je osvetlil tudi dogajanje Festivala<br />
Sanje pod Krvavcem, pa Svet sanj v Novem mestu ... pokukala pa je celo<br />
v daljne daljne kraje, v Afriko, kjer so v francoščino prevedeno pravljico<br />
otrokom prebirali na lokalnem radiu.<br />
Prav migetajoči, radostni sij Zvezdice Zaspanke, skupaj z ustvarjalnim<br />
žarom vseh sodelavcev, prijateljev in avtorjev, ki verjamejo, da lepe,<br />
dobre stvari vedno najdejo pot do človeških oči, ušes in src, pa seveda iskrice<br />
v očeh obiskovalcev festivala, ko v Zvezdi doživijo prav poseben večer,<br />
so razlog, da se sanjam o Festivalu Sanje tudi letos, kljub težkim okoliščinam,<br />
nismo odpovedali. Upamo, da so se tudi obiskovalcem, tako<br />
kot nam, večinoma uresničile.<br />
Kar se festivalske bolezni tiče: očitno ni ozdravljiva, vsaj prav zlahka<br />
ne. Antibiotiki, preverjeno, ne pomagajo. Včasih jo pozdravi čas – po tridesetem<br />
na novo napade malokoga, poznamo pa kar nekaj kroničnih<br />
primerov srednjih let, ki se jim okužba vleče še iz mladosti. Sama mislim,<br />
da sem na dobri poti. Ja, na še mnogo poletnih festivalov! <br />
Nika Logar<br />
r programska direktorica Festivala Sanje<br />
www.festivalsanje.net<br />
“Mami, preberi mi,<br />
preberi mi ...!” Zvezdica<br />
Zaspanka je v park Zvezda<br />
privabila staro in mlado<br />
66 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 67
PORTRET FARMACEVTA<br />
“<br />
Zdrav duh<br />
v zdravem telesu<br />
”Nataša Koltak Ferčič, mag. farm.<br />
Lekarna Budina, Ptuj<br />
Fotogra≥ja Žiga Koritnik<br />
68 NA©A LEKARNA
ZA MIZO<br />
Ni ga TV-gledalca, ki v času<br />
olimpijskih iger ne bi vsaj enkrat<br />
pomislil, da mogoče ne bi bilo slabo,<br />
če bi na svoje razvajene podplate<br />
navlekel športne copate in svojo ritko<br />
malo sprehodil po asfaltu,<br />
makadamu, rdečem pesku, mivki ali<br />
celo atletskem stadionu. Še posebno<br />
<strong>za</strong>to, ker so olimpijske igre<br />
prav v času poletnih dopustov in<br />
našega najbolj množičnega športa,<br />
basanja na piknikih in “roštiljadah”.<br />
Olimpijska solata <br />
Mihael VrËkovnik, absolvent dentalne medicine, velik gurman in ljubitelj kuhanja<br />
70 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 71
ZA MIZO<br />
Za 4 osebe potrebujete:<br />
• 500 g piπËanËjega fileja<br />
• meπanico solate<br />
• 1 paradiænik<br />
• 1 jajce<br />
• 2 æliËki rdeËe paprike v prahu<br />
• 1 æliËka Ëesna v prahu<br />
• sol, poper<br />
• 0,5 dcl konjaka<br />
Recept <strong>za</strong><br />
zdrave dlesni<br />
O<br />
limpijska solata ni nič drugega<br />
kot preprost odgovor na vaše<br />
trenutno, proti kotletom in čevapčičem<br />
nastrojeno počutje.<br />
Ob tem prečiščevalnem naletu pa si še vseeno<br />
želite pojesti kaj beljakovinskega, ker telo<br />
beljakovine res zelo potrebuje. Gre <strong>za</strong> preprosto<br />
piščančjo solato, ki vam jo postrežejo<br />
že v vsaki gostilni. Solate so pač nujni del njihovega<br />
menija ter našega vsakdanjika in so<br />
na naš jedilnik prišle skupaj z besedo dieta,<br />
ko se je ta skomercializirala, izgubila prvotni<br />
pomen in postala zlorabljena.<br />
<strong>za</strong>radi velike količine <strong>za</strong>čimb meso drugače <strong>za</strong>čelo<br />
prijemati in žgati v posodi. Posoljeni “piščančki”<br />
bodo po nekaj minutah na hudi vročini<br />
<strong>za</strong>čeli spuščati vodo. Voda naj toliko izpari, da ni<br />
nevarnosti ponovnega smojenja mesa ter da se<br />
še vseeno peče po površini in dobiva tisti “žarovski”<br />
videz, ki ohranja živ spomin na ravno “oddelan”<br />
dopust.<br />
Ko vas olje znova poškropi po rokah in se<br />
vam <strong>za</strong>zdi, da vse skupaj preveč cvrči ter da bi<br />
<strong>za</strong>to morali meso spet <strong>za</strong>liti – to tudi storite.<br />
Ampak namesto vode uporabite konjak. Kakor<br />
koli že se konjak sliši neolimpijsko, ne skrbite,<br />
alkohol bo izhlapel in pustil odličen sladkast<br />
okus. Tisti, ki bi radi naredili vtis na svoje<br />
jedce, boste z vžigalnikom dregnili v posodo<br />
in povzročili val občudovanja pri moških<br />
in strah pred požarom pri ženskah. Pazite, da<br />
se ne ustrašite tudi vi in ne pobegnete ali, bog<br />
ne daj, zbežite s posodo naravnost pod umivalnik<br />
in iz vsega skupaj naredite neuporabno<br />
juho! Ogenj ugasne sam, lahko pa ga tudi upihnete,<br />
vendar ne takoj, ker je premočan in previsok<br />
in bi si lahko flambirali še obrvi.<br />
solate, rukole in motovilca z nekaj rezinami paradižnika<br />
ter s trdo kuhanim, na kolobarje nare<strong>za</strong>nim<br />
jajcem <strong>za</strong> dekoracijo – najlepše v obliki<br />
olimpijskih krogov.<br />
Zdaj je vse pripravljeno. Solato samo še<br />
zmešajte, preverite slanost, jajce in paradižnike<br />
po vrhu zložite po svojem okusu, popoprajte<br />
rumenjake in postavite na mizo. Zaradi starega<br />
slovanskega pregovora “sto ljudi, tisoč čudes”<br />
pustite gostom prosto pot pri maziljenju<br />
solate. Dajte jim skledice ali krožnike ter pribor.<br />
Na mizo postavite različne vrste olja, kisa<br />
in prelivov. <br />
®<br />
Gengigel je v Evropi vodilni medicinski pripomoËek<br />
<strong>za</strong> varovanje in zdravljenje dlesni. Strokovnjaki ga<br />
priporoËajo <strong>za</strong> krvaveËe in vnete dlesni, <strong>za</strong><br />
žepke v dlesnih, razjede in poškodbe po ruvanju<br />
zob, <strong>za</strong> afte, <strong>za</strong> vzdražena ustna tkiva <strong>za</strong>radi<br />
protez in <strong>za</strong> težave pri izrašËanju zob.<br />
Zakaj izbrati prav GENGIGEL ® ?<br />
Pospešuje regeneracijo tkiv in celjenje ran<br />
Zmanjšuje krvavitev in otekline<br />
Vsebuje Ëisto hialuronsko kislino v koncentraciji,<br />
ki ima potrjeno kliniËno uËinkovitost<br />
Je medicinski pripomoËek z evropskim certifikatom<br />
<strong>za</strong> varnost in kakovost<br />
Je naraven in primeren tudi <strong>za</strong> otroke, noseËnice<br />
in diabetike<br />
Piščančji file narežite na poljubno dolge, ne<br />
predebele modne trakove. Bogato jih <strong>za</strong>činite s<br />
sladko rdečo papriko v prahu in česnom v prahu.<br />
Solite po občutku. Začimbam dodajte še<br />
malo navadnega olja, vse skupaj premešajte in<br />
<strong>za</strong>čnite pražiti na velikem ognju, najboljše v<br />
voku ali malo večji kozici.<br />
Če nimate ravno dobre posode, kljub dieti<br />
raje dodajte kakšno kapljico olja več, ker se bo<br />
Če ste se odločili <strong>za</strong> povretje konjaka, mu tu<br />
lahko dodaste pol žličke sladkorja in pol ko<strong>za</strong>rčka<br />
vode, ki bosta v naslednjih petih minutah<br />
na še vedno velikem ognju naredila okusen,<br />
lahko bi rekli tudi naravni solatni preliv.<br />
Popečene piščančje trakce dajte skupaj z<br />
omako v čisto solatno skledo ter postavite v hladilnik<br />
<strong>za</strong> dvajset minut. V tem času pripravite še<br />
zelenjavo, kjer naj vaša domišljija ne pozna meja.<br />
Najboljša je po mojem okusu mešanica zelene<br />
Vi ste goste pripeljali do ciljne črte, zdaj<br />
naj zmaga vsak po svoje in dober tek!<br />
Izdelki Gengigel ® so na voljo v vseh <strong>lekarna</strong>h in specializiranih<br />
prodajalnah, kjer vam bodo podali dodatne informacije.<br />
Pred uporabo natanËno preberite navodilo! O tveganju in neželenih<br />
uËinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.<br />
72 NA©A LEKARNA<br />
Medis, d.o.o., BrnËiËeva 1, Ljubljana
MESE»NI MOÆNAR<br />
Zdravila & otroci<br />
Tema letošnjega dneva slovenskih lekarn<br />
mag. Katja GombaË Aver, mag. farm., Edith Joπar, mag. farm., spec.<br />
mag. Nina Pisk, mag. farm., in Andreja Turk, mag. farm.<br />
Sodelovanje in <strong>za</strong>upanje med<br />
starši, otroki in zdravstvenimi<br />
delavci je ključnega pomena pri<br />
zdravljenju otrok z zdravili. Tako<br />
zdravstvenim delavcem kot staršem<br />
je naložena velika odgovornost <strong>za</strong><br />
pravilno in varno uporabo zdravil<br />
pri otrocih. Zelo pomembno je<br />
vedeti, da otroci nikakor niso samo<br />
pomanjšani odrasli!<br />
74 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 75
MESE»NI MOÆNAR<br />
G<br />
lavne informacije <strong>za</strong> pravilno in<br />
varno uporabo zdravila posredujeta<br />
staršem zdravnik in farmacevt.<br />
Priporočljivo je, da pri vseh zdravilih<br />
starši natančno preberejo tudi priloženo navodilo<br />
<strong>za</strong> uporabo zdravila. Vsa vprašanja in<br />
dvome, pove<strong>za</strong>ne z uporabo zdravila, je namreč<br />
treba razjasniti, preden <strong>za</strong>čne otrok uporabljati<br />
zdravilo, oziroma se, če pride do težav, posvetovati<br />
z zdravnikom ali farmacevtom.<br />
Katere so najpomembnejπe razlike<br />
med otrokom in odraslim, ki vplivajo<br />
na uporabo zdravil?<br />
Pri pravilni in varni uporabi zdravil pri<br />
otrocih je treba upoštevati, da otrokova rast in<br />
razvoj od rojstva do 12. leta starosti prinašata<br />
številne spremembe v telesni sestavi ter razvitosti<br />
in delovanju organov. Za delovanje zdravil<br />
so med drugim zelo pomembne razlike v delovanju<br />
prebavil, dozorelosti mehanizmov presnavljanja<br />
in izločanja zdravil skozi ledvica in<br />
jetra in dozorelosti krvno-možganske pregrade.<br />
Pri odmerjanju zdravil <strong>za</strong>to upoštevamo<br />
tako starost otroka kot njegovo telesno maso,<br />
včasih pa tudi telesno površino!<br />
Kaj morajo starπi vedeti o otrokovih zdravilih<br />
1 Kakšno je ime zdravila<br />
Nemalokrat vsebujejo zdravila različnih<br />
proizvajalcev enako učinkovino v enaki ali različni<br />
jakosti in tudi v različnih farmacevtskih<br />
oblikah. Nikoli sočasno ne dajemo otroku dveh<br />
zdravil z enako učinkovino!<br />
2 Za kakšen namen uporabljamo zdravilo<br />
Poznavanje imena in namena uporabe zdravila<br />
zmanjša možnost <strong>za</strong>menjave in napačne<br />
uporabe zdravila. Če je v družini več otrok in<br />
otroci uporabljajo različna zdravila, naj starši<br />
na ovojnino zdravila napišejo ime otroka in <strong>za</strong><br />
kaj otrok zdravilo uporablja. Za uporabo zdravil<br />
brez recepta se pri otrocih odločimo samo<br />
pri lažjih bolezenskih težavah, kot so povišana<br />
telesna temperatura, bolečina, kašelj, <strong>za</strong>mašen<br />
nos, lažje prebavne težave. Otrokom, mlajšim<br />
od dveh let, ne dajemo zdravil, dosegljivih brez<br />
recepta, razen po predhodnem posvetu z zdravnikom<br />
ali s farmacevtom. Tudi pred vsako uporabo<br />
zdravilnih pripravkov in zdravil rastlinskega<br />
izvora ter vitaminsko-mineralnih pripravkov<br />
pri otrocih se je treba posvetovati z<br />
zdravnikom ali s farmacevtom.<br />
3 Kako odmerjati zdravilo<br />
Zdravilo bo učinkovito le, če ga damo otro-<br />
76 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 77
MESE»NI MOÆNAR<br />
den v navodilu <strong>za</strong> uporabo zdravila, naj o tem<br />
obvestijo otrokovega zdravnika ali farmacevta.<br />
Če je otrok preobčutljiv <strong>za</strong> določeno zdravilo, si<br />
morajo starši to dobro <strong>za</strong>pomniti in o tem opozoriti<br />
zdravnika in farmacevta.<br />
4. Dan slovenskih lekarn - 26. september 2008<br />
O PRAVILNI IN VARNI UPORABI ZDRAVIL<br />
ku v pravilnem odmerku, ustreznem časovnem<br />
intervalu in predpisan čas zdravljenja. Otrokom<br />
ne moremo preprosto dati manjšega odmerka<br />
<strong>za</strong> odrasle! Odmerka zdravila starši ne<br />
smejo spreminjati ali sami prekiniti uporabe<br />
zdravila, preden o tem ne obvestijo zdravnika.<br />
Otrok ne sme vzeti dvojnega odmerka zdravila,<br />
če se mu po<strong>za</strong>bi dati prejšnjega. Če zdravnik<br />
predpiše, da mora otrok jemati zdravilo trikrat<br />
dnevno, pomeni to zjutraj, ko se zbudi, opoldne<br />
– okrog kosila – in zvečer, preden gre otrok<br />
spat, približno na tretjino dneva. Če pa zdravnik<br />
predpiše, da je treba dajati zdravilo na osem<br />
ur, to pomeni točno na osem ur in ne sme biti<br />
<strong>za</strong>mikov <strong>za</strong> več kot eno uro.<br />
4 Kako, na kakšen način<br />
uporabljati zdravilo<br />
Pri uporabi zdravila pri otrocih moramo<br />
biti odločni, potrpežljivi in vztrajni. Za odmerjanje<br />
je treba uporabiti odmernike (merilno<br />
žličko, kapalko …), ki so priloženi zdravilu, in<br />
ne jedilnih žlic, ker s tem odmerjanje ni dovolj<br />
natančno. Antibiotične sirupe je treba pred<br />
vsako uporabo dobro pretresti, da se delci enakomerno<br />
razporedijo in je v vsakem odmerku<br />
ustrezna količina učinkovine.<br />
5 Na kaj je treba biti še posebno pozoren<br />
pri uporabi zdravila<br />
Če proizvajalec ne določi drugače, pomeni<br />
jemanje zdravila na tešče – zjutraj eno uro pred<br />
<strong>za</strong>jtrkom; jemanje zdravila na prazen želodec –<br />
eno uro pred jedjo ali dve uri po jedi; jemanje<br />
zdravila s hrano – tik pred jedjo, med jedjo ali<br />
takoj po jedi. Mleka in mlečnih izdelkov z zdravili<br />
ne dajemo, saj se kalcij v mleku lahko veže<br />
na zdravilne učinkovine in zmanjša njihovo<br />
prehajanje iz črevesja v kri.<br />
6 Kateri so možni neželeni učinki<br />
in kako ukrepati, če nastopijo<br />
Če kateri koli neželeni učinek postane resen,<br />
moramo takoj prenehati dajati zdravilo otroku<br />
in o tem nemudoma obvestiti zdravnika, če pa<br />
se neželeni učinek stopnjuje in zdravnika ne dobimo,<br />
pokličimo v najbližjo bolnišnico. Če starši<br />
opazijo pri otroku neželeni učinek, ki ni nave-<br />
7 Kako shranjevati zdravilo<br />
Zdravila shranjujemo nedosegljiva otrokom,<br />
najbolje <strong>za</strong>klenjena. Niti zdravil, ki jih otrok sicer<br />
jemlje, ne puščamo v dosegu njegovih rok.<br />
Večina zdravil se shranjuje pri sobni temperaturi<br />
do 25° C, v suhem in temnem prostoru.<br />
Nekatera zdravila so temperaturno občutljiva<br />
in jih je treba hraniti v hladilniku, na kar nas ob<br />
izdaji zdravila v lekarni še posebej opozorijo.<br />
Zdravilo je predpisano <strong>za</strong> točno določeno osebo<br />
in točno določene simptome oz. bolezenske<br />
znake, <strong>za</strong>to ne uporabljamo zdravil, ki so ostala<br />
od predhodnih zdravljenj oz. od zdravljenj sorojencev<br />
ali, še slabše, sosedovih otrok.<br />
Pomembno je, da otroka naučimo,<br />
naj nikoli:<br />
• ne v<strong>za</strong>me zdravila, če jim ga ne dajo starši,<br />
druga poznana odrasla oseba ali<br />
zdravstveni delavec (zdravnik, farmacevt,<br />
medicinska sestra),<br />
• ne uporablja zdravil, ki jih jemljejo<br />
druge osebe!<br />
Prav zdravila so najpogostejši vzrok vseh<br />
namernih in nenamernih <strong>za</strong>strupitev pri otrocih,<br />
<strong>za</strong>to je pomembno, da zdravila otroku pravilno<br />
predstavimo in jih nikoli ne poimenujemo<br />
z besedami, kot so bonbonček, sladkorček.<br />
Pri poučevanju otrok o zdravilih lahko staršem<br />
pomagajo zdravstveni delavci. <br />
Zdravila in otroci<br />
Zdravilo je učinkovito in varno le, če ga pravilno uporabite.<br />
Posvetujte se s svojim farmacevtom v lekarni, če želite storiti več <strong>za</strong> svoje <strong>zdravje</strong>.<br />
LEKARNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE<br />
Članek Zdravila in otroci je povzetek vsebine<br />
knjižice z enakim naslovom, ki bo v vseh slovenskih<br />
<strong>lekarna</strong>h dosegljiva 26. septembra ob 4. dnevu<br />
slovenskih lekarn.<br />
78 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 79
Pripravila Martina Brank<br />
NAGRADNA IGRA<br />
SUDOKU<br />
Navodila:<br />
Vstavite ~rke<br />
Y O G E R M I N A<br />
v prazna polja tako, da bodo v vsakem<br />
kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem<br />
stolpcu vse na{tete ~rke. ^rke iz<br />
o{tevil~enih polj 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7<br />
prepi{ite, da dobite geslo.<br />
Geslo po{ljite na dopisnici<br />
ali po e-po{ti do 26. septembra 2008<br />
na naslov: Entrapharm, d.o.o.,<br />
Pot k sejmi{~u 30, 1000 Ljubljana<br />
urednistvo≤nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
Žrebanje nagrad bo 29. septembra<br />
v prostorih podjetja Entrapharm.<br />
Nagrajenci bodo prejeli nagrade<br />
podjetja Bio Medico Trendi iz Ljubljane.<br />
Re{itev sudoku uganke iz<br />
{tiriindvajsete {tevilke je<br />
OSTRO VIDIM.<br />
V uredni{tvo je prispelo 573<br />
pravilnih re{itev. Iz`rebanci<br />
nagradne igre so: Mojca Bobinski<br />
Bihar iz Maribora, Maja Koro{ec<br />
iz Hajdine in Tatjana Pirc iz Velenja.<br />
Nagrajenci bodo prejeli<br />
prakti~ne nagrade podjetja Medis<br />
iz Ljubljane.<br />
^estitamo!<br />
Yogermina <strong>za</strong> urejeno prebavo<br />
5<br />
Y O G E R M I N A<br />
M G A<br />
R 7<br />
I O M<br />
Y 1<br />
E 4<br />
G<br />
I Y A<br />
M N E O<br />
O 3<br />
N G R<br />
G R Y<br />
O N M G 6<br />
Y<br />
Geslo:<br />
D 1<br />
B 2 3<br />
P 4 5<br />
B 6<br />
V 7<br />
2<br />
BRALCI PI©EJO<br />
Draga urednica!<br />
Sem redna bralka vaπe revije. Tako kot mnogim<br />
drugim mi Naπa <strong>lekarna</strong> pri Ëakanju v dolgih vrstah<br />
pri zdravniku vedno krajπa Ëas. V <strong>za</strong>dnjem Ëasu sem<br />
opazila pomanjkljivost vaπe revije, ki se nanaπa<br />
predvsem na pove<strong>za</strong>vo bralec in svetovalec oz.<br />
strokovnjak. Pogreπam namreË rubriko, v kateri bi<br />
lahko bralci spraπevali strokovnjaka o razliËnih<br />
zdravstvenih teæavah, s katerimi se sreËujemo skozi<br />
æivljenje. Taka rubrika bi <strong>za</strong>gotovo obogatila vaπo<br />
revijo in jo πe izboljπala.<br />
Veliko uspehov πe naprej,<br />
Magda iz Celja<br />
Spoπtovani!<br />
Rada bi pohvalila rubriko Za mizo, saj avtor zelo<br />
duhovito opisuje <strong>za</strong>nimive recepte. Vsa pohvala,<br />
da ste se dvignili iz sivega povpreËja revij, ki jih<br />
podajajo na tako ali drugaËen dolgoËasen ter<br />
standarden naËin.Komaj Ëakam novo πtevilko<br />
ter z njo nov recept.<br />
vir mladosti<br />
prehransko dopolnilo<br />
na voljo v <strong>lekarna</strong>h ter specializiranih prodajalnah<br />
Q10 KOENCIM MLADOSTI<br />
SENSILAB Q10 KOENCIM MLADOSTI<br />
je prehransko dopolnilo, namenjeno vsem odraslim<br />
osebam, ki:<br />
FARMICOM, farmacevtska druba d.o.o., Pot k sejmišèu 35, 1231 Ljubljana, Slovenia tel: +386(0)1 58 90 350, fax: +386(0)1 58 90 395, mobile +386(0)40 430 228, farmicom@farmicom.si<br />
“Koristne” bakterije ali probiotiki prepreËujejo rast in razvoj <strong>za</strong> naπ<br />
organizem πkodljivih bakterij, vzpodbujajo naπ imunski sistem, nam<br />
pomagajo pri razgradnji hrane in pozitivno delujejo na naπe <strong>zdravje</strong>,<br />
Ëe jih uæijemo dovolj.<br />
Yogermina 100 je novost na naπem trgu. Vsebuje 12 humanih<br />
probiotiËnih kultur, ki so normalno prisotne in koristne v naπih<br />
prebavilih. Koristna je v stanju psihiËnega ali fiziËnega stresa ali<br />
pa samo <strong>za</strong> obnovo “dobre” Ërevesne mikroflore in kot pomoË <strong>za</strong><br />
poveËanje imunskega odziva.<br />
oglasno sporoËilo<br />
Bravo!<br />
Joæica iz Ljutomera<br />
želijo ohraniti mladost, energičnost in vitalnost<br />
živijo v stresu in se pogosto počutijo utrujeno in oslabljeno<br />
se neredno prehranjujejo in izvajajo različne dietne<br />
režime s katerimi ne vnašajo <strong>za</strong>dostnih količin vitaminov<br />
in mineralov<br />
imajo težave s srcem in krvnim obtokom<br />
uživajo zdravila <strong>za</strong> zniževanje holesterola (statine)<br />
Za več informacij o proizvodu in naročilu brošure nas lahko pokličete na 040 430 566 oz. farmicom@farmicom.si.<br />
80 NA©A LEKARNA<br />
www.sensilab.si
NA©A LEKARNA SVETUJE<br />
Za uravnoteæen prehod<br />
v menopavzo<br />
Ekofitoestrogen kapsule so<br />
prehransko dopolnilo, ki vsebujejo<br />
naravne sojine izoflavonoide na<br />
osnovi genetsko nespremenjene<br />
soje. Pomagajo pri lajπanju<br />
menopav<strong>za</strong>lnih teæav, kot so<br />
paprike. Ta napitek med postom<br />
oskrbuje organizem z vitamini,<br />
minerali, elementi v sledeh in<br />
ogljikovimi hidrati.<br />
V skrbi <strong>za</strong> prsi po dojenju<br />
Dojenje ali veËja izguba telesne teæe<br />
lahko slabo vplivata na Ëvrstost prsi.<br />
Sensilab TopBreast kapsule so kot<br />
prehransko dopolnilo primerne <strong>za</strong><br />
æenske, ki so po obdobju dojenja ali<br />
Za laæje premagovanje lakote<br />
med obroki<br />
V pomoË pri uravnavanju telesne<br />
teæe in <strong>za</strong> laæje premagovanje<br />
vroËinski oblivi, æivËnost, razdraæljivost,<br />
brezvoljnost, motnje spanja<br />
in pretirano znojenje. Ekofitoestrogen<br />
kapsule vsebujejo tudi inulin,<br />
ki deluje kot prebiotik in tako ugodno<br />
vpliva na prebavo.<br />
lakote med obroki nam Laboratoire<br />
Physcience ponuja PECTI<br />
LIGNE, prigrizek iz koncentrata<br />
jabolËnega pektina. Pektin je<br />
netopna prehranska vlaknina,<br />
poznana kot naravno sredstvo <strong>za</strong><br />
umirjanje apetita. Ob stiku z vodo<br />
v æelodcu nabrekne in tako<br />
poveËa svojo prostornino, kar<br />
povzroËi obËutek sitosti.<br />
Madal Bal<br />
Post je lahko del diete ali naËin<br />
æivljenja, vendar je <strong>za</strong> organizem<br />
stres, <strong>za</strong>to si ga lahko “privoπËijo”<br />
le zdravi ljudje. Za pomoË pri<br />
postenju je v <strong>lekarna</strong>h na voljo<br />
sirup Madal Bal. Iz sirupa se<br />
pripravi napitek z limoninim<br />
sokom, vodo in πËepcem pekoËe<br />
po veËji izgubi telesne teæe izgubile<br />
Ëvrstost svojih prsi. Kapsule<br />
vsebujejo sojine izoflavone, sirotkine<br />
proteine ter vitamin C, ki ugodno<br />
vplivajo na videz prsi. Za uËinkovito<br />
odpravljanje strij in drugih<br />
nevπeËnosti, ki so pove<strong>za</strong>ne s<br />
spremembami koæe pri noseËnicah in<br />
dojeËih materah, pa priporoËamo<br />
uporabo kreme Pregnacare. Neæna<br />
masaæna krema je koæi prijazna, se<br />
lepo vpija in se lahko uporablja tudi<br />
po porodu.<br />
Sveæina <strong>za</strong>gotovljena!<br />
Laboratoriji Vichy predstavljajo<br />
dva nova izdelka <strong>za</strong> uravnavanje<br />
potenja roll on deodorant ter<br />
deodorant v stiku <strong>za</strong> zelo<br />
obËutljivo in depilirano koæo, ki<br />
<strong>za</strong>gotavljata 24-urno delovanje.<br />
Oba izdelka vsebujeta uËinkovino<br />
Proline cute, ki na koæo deluje<br />
protivnetno in pomirjujoËe, tudi<br />
po depilaciji.<br />
Izbor pripravljamo v uredniπtvu.<br />
82 NA©A LEKARNA
Kako boste spali to jesen?<br />
Po naročilu novega kataloga Vitapur boste vedeli bolje,<br />
kaj potrebujete <strong>za</strong> kakovosten spanec.<br />
Ponudba kakovostnih izdelkov<br />
Pestra izbira odej, vzglavnikov in<br />
posteljnine iz različnih naravnih<br />
materialov.<br />
Izvrstno svetovanje<br />
Pomagali vam bomo izbrati pravo<br />
odejo in vzglavnik, ki bosta ustre<strong>za</strong>la<br />
vašim željam in potrebam.<br />
Enostavno naročilo<br />
Naročite iz naslonjača, naslednji<br />
dan imate nove izdelke že doma.<br />
Jamčimo nakup brez tveganja.<br />
svilena posteljnina<br />
Spanje brez potenja<br />
Svila. Odlična zračnost, prilagodljivost<br />
in naravna antialergenost v<br />
odejah in vzglavnikih.<br />
BREZPLAČNO<br />
Toplota, ko jo potrebujete<br />
Volna. Nudi toplo in suho spalno<br />
okolje. Volna je priporočljiva tudi <strong>za</strong><br />
revmatike.<br />
Brez alergij<br />
Tencel. Napreden naravni<br />
material, ki varuje pred alergijami,<br />
ob tem pa nudi zračnost in<br />
mehkobo.<br />
Naročite brezplačni katalog VITAPUR<br />
V udobju domačega naslonjača ga prelistajte že jutri!<br />
Preverite dobro svetovanje, skrbno narejene izdelke,<br />
hitro dostavo in posebno ugodnost ob prvem nakupu!<br />
Brezplačen katalog naročite na: 03 757 14 40<br />
ali pošljite SMS (ime_priimek_naslov) na gsm: 041 826 157.<br />
www.vitapur.si<br />
AD Vita d.o.o., Stari trg 33, 3210 Slovenske Konjice