REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE

2
pomembno za odločitev. Ustavno sodišče lahko sklep pravdnega sodišča o zavrnitvi predloga za
oprostitev plačila sodnih taks razveljavi le, če ugotovi, da je bil sprejet v postopku, v katerem so bila
kršena ustavna jamstva procesne narave, ali če ta odločitev sodišča temelji na kakšnem, z vidika
varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je tako očitno napačna ter brez
razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oz. samovoljno.
6. Takšnih kršitev pa v obravnavanih sklepih sodišč prve in druge stopnje ni. Obe sodišči sta
upoštevali vse okoliščine, ki jih je pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v skladu z
zakonom o pravdnem postopku potrebno upoštevati. Obe sodišči sta upoštevali in ob odločitvi tudi
ustrezno obrazložili tako obstoj okoliščin glede pritožnikovih dohodkov kot tudi njegovega siceršnjega
premoženja (ki presega zgolj njegovo stanovanje) ter dohodke, potrebe in število vzdrževanih
družinskih članov. Ustavnoskladno je tudi stališče sodišč, da je pri predlogu za oprostitev plačila
sodnih taks potrebno upoštevati, da so sodne takse v stečajnem postopku že po zakonu nizke.
Sodišče naj ob presoji vseh okoliščin ob odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sicer
upošteva tudi pričakovano število strankinih procesnih dejanj, za katera bi morala v tem postopku
plačati sodne takse, vendar to ne pomeni, da bi moralo predvideti in upoštevati takšno povsem
nesorazmerno veliko število vlog in predlogov, kot jih je v obravnavanem stečajnem postopku vložil
pritožnik. Ob tem je tudi sicer potrebno upoštevati, da institut oprostitve sodnih taks ni namenjen temu,
da bi izničil enega izmed legitimnih in z vidika uresničevanja pravice do sodnega varstva celo
zaželenih namenov sodnih taks - namreč da vsebovan finančni riziko stranke pred opravo procesnih
dejanj sili k oceni njihove možnosti za uspeh ter da jih odvrača od vlaganja očitno neutemeljenih
predlogov in pritožb.
7. Glede drugega izpodbijanega sklepa (v zvezi z odločitvijo o tem, ali ima pritožnik pravico do
povrnitve stroškov, nastalih v postopku odločanja o predlogu za ugotovitev neveljavnosti prodaje) pa
je potrebno ugotoviti, da ni naloga Ustavnega sodišča, da bi samo po sebi presojalo pravilnost in
zakonitost odločitev sodišč o tem, kdo je dolžan plačati stroške postopka in kdo ter do katere višine je
upravičen do njihove povrnitve. Problematika določitve, obveznosti plačila ter oprostitve sodnih
stroškov je lahko v presoji pred Ustavnim sodiščem relevantna le z vidika učinkovitega in dejanskega
izvrševanja pravice do sodnega varstva. Da pa v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, je razvidno
že iz prejšnje točke te obrazložitve.
8. Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine,
Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.
9. Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena
Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94) v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj
ter sodnika dr. Lojze Ude in Franc Testen.
Predsednik senata
mag. Janez Snoj